14-06-2009, 10:11
V zadnjem odstavku posta z naslovom »Vojaška puška…«, v rubriki »Razno«, sem dne 11.05.2009 napisal sledeče:
»Govoriti o tem, kaj je vojaško in kaj ni vojaško orožje, je povsem nepotrebno, ker se to že od daleč vidi. Katero od vojaških orožij se bo lahko uveljavljalo na športnem področju, pa je odvisno samo od dogovora. Do dogovora mora čimprej priti, napisati pravilnik, seznaniti z njim vse, ki jih ta šport zanima in nato vse to na tekmovanjih tudi izvajati. Moje mnenje je, da bi puške VK delili v dve skupini in sicer na "vojaške" in "ostale" in bi tako rešili dilemo, do katere zelo očitno prihaja.«
K temu pa sedaj dodajam:
To, da se teh vrst pušk ne sme predelati, oziroma kaj se sme predelati, piše v pravilniku. Tudi teža proženja, ki je lahko najmanj 1500 g, je jasno napisana. Pri streljanju se lahko uporablja strelska oprema, ki je sedaj tudi v osnutku dovoljena, ne smejo pa se uporabljati razno, razni materiali ( blažilci ) v ramenu, v katerega je puška pri streljanju vpeta. Sedaj pa sem prišel do bistva, ki ga je potrebno predstaviti.
Odsun pri strelu iz repetirnih pušk, kot so K98 ( in njeni kloni ), Mosin Nagant, itd., je bistveno večji ( močnejši ), kot pri polavtomatskih puškah, da ne govorimo o puškah v kalibrih 222, 223 in podobnimi.
Zaradi teh odsunov, se tekmovalec kar precej izmuči in iz strela v strel njegova koncentracija popušča samo zaradi tega, ker več pozornosti posveča puški ( da ne bo od nje preveč tepen ), kot pa merjenju. S tem, posledično doseže slabši rezultat, kot tekmovalec, ki strelja s puško, v omenjenih manjših kalibrih, ki teh odsunov ne poznajo. Prepričan sem, da bi skoraj vsak tekmovalec s puško, ki je narejena po meri, ima trdoto proženja okoli 500 g, je v kalibru manjšem od 6,5 mm, ima mikrometersko nastavljive odprte ali diopterske merke, nastreljal mnogo več krogov, kot jih nastrelja s klasično vojaško puško.
Omenjeno je bilo tudi strelivo – originalno vojaško, »civilno«- kupljeno v trgovini, domače proizvodnje…
Glede tega imam svoje mnenje in sicer:
- tekmovati s strelivom, ki je lahko starejše od 50 let in od njega pričakovati dober rezultat, nima smisla
- kakšno kvaliteto streliva, za določen denar dobimo v trgovinah, je več ali manj znano in je dosegljivo samo določenim posameznikom
- torej, z doma narejenim strelivom, tako kot za vsa ostala orožja, ne bi smelo biti težav
»Govoriti o tem, kaj je vojaško in kaj ni vojaško orožje, je povsem nepotrebno, ker se to že od daleč vidi. Katero od vojaških orožij se bo lahko uveljavljalo na športnem področju, pa je odvisno samo od dogovora. Do dogovora mora čimprej priti, napisati pravilnik, seznaniti z njim vse, ki jih ta šport zanima in nato vse to na tekmovanjih tudi izvajati. Moje mnenje je, da bi puške VK delili v dve skupini in sicer na "vojaške" in "ostale" in bi tako rešili dilemo, do katere zelo očitno prihaja.«
K temu pa sedaj dodajam:
To, da se teh vrst pušk ne sme predelati, oziroma kaj se sme predelati, piše v pravilniku. Tudi teža proženja, ki je lahko najmanj 1500 g, je jasno napisana. Pri streljanju se lahko uporablja strelska oprema, ki je sedaj tudi v osnutku dovoljena, ne smejo pa se uporabljati razno, razni materiali ( blažilci ) v ramenu, v katerega je puška pri streljanju vpeta. Sedaj pa sem prišel do bistva, ki ga je potrebno predstaviti.
Odsun pri strelu iz repetirnih pušk, kot so K98 ( in njeni kloni ), Mosin Nagant, itd., je bistveno večji ( močnejši ), kot pri polavtomatskih puškah, da ne govorimo o puškah v kalibrih 222, 223 in podobnimi.
Zaradi teh odsunov, se tekmovalec kar precej izmuči in iz strela v strel njegova koncentracija popušča samo zaradi tega, ker več pozornosti posveča puški ( da ne bo od nje preveč tepen ), kot pa merjenju. S tem, posledično doseže slabši rezultat, kot tekmovalec, ki strelja s puško, v omenjenih manjših kalibrih, ki teh odsunov ne poznajo. Prepričan sem, da bi skoraj vsak tekmovalec s puško, ki je narejena po meri, ima trdoto proženja okoli 500 g, je v kalibru manjšem od 6,5 mm, ima mikrometersko nastavljive odprte ali diopterske merke, nastreljal mnogo več krogov, kot jih nastrelja s klasično vojaško puško.
Omenjeno je bilo tudi strelivo – originalno vojaško, »civilno«- kupljeno v trgovini, domače proizvodnje…
Glede tega imam svoje mnenje in sicer:
- tekmovati s strelivom, ki je lahko starejše od 50 let in od njega pričakovati dober rezultat, nima smisla
- kakšno kvaliteto streliva, za določen denar dobimo v trgovinah, je več ali manj znano in je dosegljivo samo določenim posameznikom
- torej, z doma narejenim strelivom, tako kot za vsa ostala orožja, ne bi smelo biti težav
Pri negativni oceni ugleda, prosim za komentar, ker bom drugače sklepal, da gre za čisto zlobo 