POZIV

Vladi Republike Slovenije, poslankam in poslancem Državnega zbora Republike Slovenije, poslankam in poslancem Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, evropski komisarki iz Republike Slovenije

»You cannot stop terrorism by restricting legal gun ownership !!!«

(Jakub Heglas, Czech Republic)

Evropska komisija je 18. novembra 2015 sprejela predlog (IP-15-6110) za dopolnitev Direktive Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS), ki načrtuje spremembe v sedaj veljavni orožarski zakonodaji. S tem v zvezi smo članice in člani strelskega društva SD 1991 na občnem zboru društva dne 2.12.2015 sprejeli poziv slovenski politični, strokovni in splošni javnosti proti sprejetju nove orožarske zakonodaje EU. V njem odločno in argumentirano nasprotujemo navedenemu predlogu Evropske komisije .

Članice in člani SD 1991 opozarjamo, da je navedeni predlog Evropske komisije (IP-15-6110) pripravljen popolnoma nestrokovno ter z izrazito politično namero omejevanja državljanskih pravic in svoboščin v EU.

Predlagane spremembe evropske orožarske direktive ne bodo imele pozitivnega učinka na osebno in nacionalno varnost državljank in državljanov Republike Slovenije. Zaradi tega članice in člani strelskega društva DS 1991 pozivamo slovenske politične predstavnike doma in v organih EU, da ne podprejo predlaganih sprememb Direktive Sveta o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS).

SD 1991 predlaga vsem sorodnim športnim strelskim društvoma in strelskim zvezam, lovski organizaciji, veteranskim organizacijam in domoljubnim organizacijam, da se pridružijo našemu pozivu. Sočasno pozivamo vso slovensko demokratično javnost, da izrazi odločno nasprotovanje tovrstni nesmiselni evropski politiki, ki trenutne družbene, socialne in varnostne razmere v EU, zlorablja za namerno nedemokratično kršenje državljanskih pravic in svoboščin, državljank in državljanov Republike Slovenije in drugih držav članic EU.

Obrazložitev:

I.

Kolegij komisarjev Evropske komisije je 18. novembra 2015 sprejel sveženj ukrepov, ki naj bi otežili pridobitev strelnega orožja v Evropski uniji, izboljšali sledljivost zakonito hranjenega orožja, okrepili sodelovanje med državami članicami ter zagotovili, da onesposobljeno strelno orožje postane neuporabno. Sveženj ukrepov o strelnem orožju vsebuje spremembo direktive o strelnem orožju s strožjim nadzorom nad pridobitvijo in posestjo strelnega orožja, uredbo o skupnih minimalnih standardih za onesposobljenje strelnega orožja ter akcijski načrt proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in razstrelivom. Predlogi so bili predstavljeni že v evropski agendi za varnost, ki jo je Komisija predstavila 15. aprila letos, vendar jih je v luči nedavnih tragičnih dogodkov sprejela bistveno hitreje, kot je bilo sprva predvideno. S temi ukrepi naj bi Evropska komisija pokazala svojo podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za zaščito svojih državljanov in preprečevanju dostopa do orožja kriminalcem in teroristom.

Kot argument za načrtovane spremembe evropske orožarske zakonodaje Evropska komisija navaja vedno bolj kompleksne, hibridne, asimetrične, nekonvencionalne, mednarodne in hitro spreminjajoče grožnje notranji varnosti Unije. Te so razlog, da je Evropska komisija aprila letos predstavila evropsko agendo o varnosti za obdobje 2015-2020 v kateri so določene nekatere prednostne naloge: terorizem, nasilni ekstremizem, čezmejno organizirani kriminal in kibernetska kriminaliteta. V resoluciji, s katero je Evropski parlament 9. julija 2015 podprl predlog Komisije o evropski agendi o varnosti, je že opredeljeno, da se mora EU nujno bolj osredotočiti na boj proti nezakoniti trgovini z orožjem.

Komisija je predlagala spremembo direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja, s katero določa predvsem:

• strožja pravila za prepoved nekaterih polavtomatskih strelnih orožij, ki odslej naj ne bi bila dovoljena nobeni fizični osebi, tudi v primeru, ko je bilo to strelno orožje onesposobljeno,
• strožje predpise o spletni nabavi orožja in streliva,
• skupna pravila o označevanju strelnega orožja za izboljšanje njihova sledljivosti,
• boljšo izmenjavo informacij med državami članicami (npr. o morebitni zavrnitvi dovoljenja za pridobitev in posedovanje strelnega orožja s strani nacionalnega organa) in obveznost medsebojnega povezovanja med nacionalnimi registri orožja,
• skupna merila v zvezi z alarmnimi orožji, da bi se preprečilo njihovo morebitno preoblikovanje v delujoče strelno orožje,
• strožje pogoje za kroženje onesposobljenega orožja,
• strožje pogoje za zbiratelje, saj bi se tako omejilo tveganje preprodaje orožja kriminalcem.

II.

V SD 1991 ugotavljamo, da Evropska komisija na deklarativni ravni sicer govori o prednostni agendi, ki se osredotoča na terorizem, nasilni ekstremizem, čezmejno organizirani kriminal in kibernetsko kriminaliteto, v praksi pa so njeni predlogi popolno nasprotje temu. Nestrokovni predlogi o omejitvah različnih kategorij orožja zaradi različnega načina delovanja režima streljanja itd. so popolnoma nestrokovni, nesmiselni in absurdni. Iz predloga sprememb je namreč jasno razvidno, da večinski del predvidenih ukrepov in sprememb sploh ni naperjen zoper terorizem, ekstremizem in kriminal, ampak zoper imetnike legalnega in registriranega orožja ter orožnih listin. Z zmotno in nesmiselno predpostavko, da se teroristi, ekstremisti in kriminalci z orožjem oskrbujejo na zakonitem trgu orožja.

Podrobna analiza predvidenih sprememb kaže, da bodo predlagani ukrepi v prvi vrsti grobo posegli izključno na področje zakonitega posedovanja in nabave orožja. Ukrep bo torej prizadel samo posameznice in posameznike iz vrst športnih strelcev, zbirateljev in lovcev, ki orožje posedujemo zakonito in izpolnjujemo vse zahtevane zakonske pogoje in kriterije. Predlog EK namreč predvideva korenite prepovedi pri orožju, ki je sedaj legalno in registrirano:

• prepoved polavtomatskega orožja ki je bilo predelano na polavtomatsko,
• prepoved polavtomatskega orožja, ki ima vojaški izgled,
• prepoved polavtomatskega orožja, ki je podobno avtomatskemu,
• vključitev zbirateljev pod to spremembo in popolna prepoved avtomatskega orožja (četudi deaktiviranega),
• registracija deko orožja, spremembe pogojev deaktivacije in prepoved deko avtomatskega orožja,
• registracija ali prepoved blank fire in signalnega orožja,
• sprememba veljavnosti orožnih listin na samo 5 let in podaljšanje samo z zdravniškim potrdilom.

V SD 1991 trdimo, da se je Evropsko komisijo problema terorizma, nasilnega ekstremizma in čezmejnega organiziranega kriminala lotila na povsem napačnem koncu. Predlagane zakonodajne spremembe ne prepoznavajo teh problemov in ne podajajo nobenih neposrednih ukrepov za spopadanje z njimi. Načrtovani ukrepi posegajo izključno na področje športnega strelstva, lovstva in zbirateljstva. Uperjeni so proti legalnim posestnikom orožja in proti poštenim državljanom, ne pa proti kriminalcem in teroristom ter le-tem dostopa do orožja niti slučajno ne bodo omejile. Take predlagane nesmiselne omejitve in grobi posegi v zasebno lastnino imetnikov orožja ter v demokratično pravico do posedovanja orožja bodo imele za posledico tudi vnovični razcvet črnega trga z orožjem, kateri se je od uvedbe legalizacij orožja v Sloveniji drastično zmanjšal in ga skoraj ni več.

V Sloveniji je postopek pridobitve orožnega dovoljenja urejen po Zakonu o orožju (ZOro-1, Ur. l. RS št. 23/2005), ki za to predpisuje precej stroge pogoje. Zato državljanke in državljani, ki spoštujemo nacionalno orožarsko zakonodajo, z orožjem ravnamo strokovno in izključno namensko (šport, lov in zbirateljstvo) nismo problem!

Medtem, ko bo spremenjena zakonodaja udarila lastnike orožja širom Evrope, ki spoštujejo zakonodajo ter so zaupanja vredni ljudje in zgledni državljani, bo na drugi strani še vedno ostala nedotaknjena skupina posameznikov, ki načrtno kršijo zakonodajo, delujejo mimo nje, na črnem trgu pa lahko vsak trenutek pridobijo vojaško avtomatsko orožje, eksplozive, granate in raketomete. Na nasprotni strani torej ostajajo kriminalci in teroristi povsem neovirani in bodo še vedno lahko pridobivali nelegalno orožje, s čimer pa se Evropska komisija v svojih predlogih ne ukvarja.

Načrtovana razorožitev splošne populacije bo prinesla samo omejevanje pravic in kaznovanje ljudi, ki niso ničesar zakrivili, na drugi strani pa spremembe, ki jih predlaga Evropska komisija ne bodo ohromile delovanja kriminalnega podzemlja in terorističnih skupin, ki se oskrbujejo z orožjem na črnem trgu.

Sprašujemo se ali niso nemara tako nestrokovni predlogi sprememb orožarske zakonodaje celo bolj nevarni in sovražni kot grožnje terorizma in ekstremizma ter ali niso morda namerno uperjeni samo proti evropski družbeni skupnosti in njenim državljanom – zbirateljem, športnim strelcem, lovcem, ostalim posestnikom orožja in ne proti teroristom.

Kaznovanje lastnikov legalnega orožja zaradi kaznivih dejanj z nelegalnim orožjem ni odgovor na problematiko!

Ljubljana; 2.12.2015

Upravni odbor SD 1991