Vlada RS je pripravila predlog sprememb Zakona o orožju in novo Uredbo o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, tehničnih pogojih, ki jih mora izpolnjevati strelišče za izvajanje dejavnosti, redu in varnosti na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja. Slednja bi nadomestila trenutno veljaven pravilnik s podobno dolgim naslovom. Predlagane spremembe so za strelstvo v Sloveniji katastrofalne. Če te zanima več, beri dalje.
V začetku leta 2015 je Ministrstvo za notranje zadeve sklicalo delovno skupino, ki naj bi preučila problematiko strelišč v Sloveniji. V tej skupini so bili tudi predstavniki strelcev. Nekateri so bili vabljeni, drugi pa so se morali “povabiti” sami tik pred zdajci. Ministrstvo je tako namenoma želelo izključiti del zainteresirane javnosti, pod pretvezo, da se z veliko skupino težko dela in po nepotrebnem podaljšuje postopke. Ker gre za spreminjanje predpisov, ki se nas neposredno dotikajo, sem mnenja, da to ni utemeljen razlog. Spreminjanje zakonodaje se ne sme jemati z levo roko, sploh, če tako korenito poseže v že obstoječe predpise.
V tej skupini so bili predstavniki MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve), MOP (Ministrstvo za okolje in prostor), SZPS (Slovenska zveza za praktično streljanje), Zveza Moris, ZGS (Zavod za gozdove), LZS (Lovska zveza Slovenije), MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), SZS (Strelska zveza Slovenije).
V Sloveniji je zvez še mnogo več, vendar niso bile vabljene. Vabljeni nis(m)o bili niti posamezniki, ki po veljavni zakonodaji “streljamo na svojih parcelah”. Seznam vsaj nekaterih posameznikov MNZ ima, saj smo bili deležni inšpekcijskih nadzorov že v preteklosti. Seveda pri večini ni bilo najdenih nepravilnosti.
Sklepi tega sestanka so bili (citiram zapisnik):
- potrebno bo predpisati varnostne standarde, ki morajo veljati na streliščih
- potrebno bi bilo voditi evidenco vseh strelišč v RS in ne le strelišč, ki imajo dovoljenje MNZ
- vsako streljanje na strelišču bi bilo potrebno najaviti
V nadaljnjih sestankih so vključili še “nasprotnike” strelišč iz civilne iniciative (ne povedo, katere), tiste, ki dejansko streljamo na svojih parcelah, pa so izločevali iz postopkov tako, da so na naša pisanja in želje po vključevanju v proces, ki bi se nas dotaknil, odgovorili z molkom. Strelci so veliko pisali na MNZ z zelo malo učinka. Nekaj tega pisanja sem zbral na tej skromni spletni strani.
Kak mesec kasneje so na dan privlekli tako imenovano “analizo” izpod peresa glavnega inšpektorja Mitje Perka, ki je z vidika mene, ki si z analizo podatkov režem kruh, izdelana zelo slabo. Zaključki niso podprti z dokazi v poročilu, pomembnost kršitev pa ni postavljena v širši kontekst. MNZ na mojo željo ni želel posredovati vseh zapisnikov inšpekcijskih nadzorov strelišč, ki so bili osnova za to analizo, zato zahtevamo te zapisnike “na roke” s pomočjo aplikacije KURC. Z zahtevki lahko pomagaš tudi ti. Registracija je preprosta, če uporabljaš aplikacijo Gmail.
Ta analiza je edino gradivo, na čemer sloni radikalno spreminjanje zakonodaje. Sumim, da izboljšanje varnosti na streliščih ni glavni in povodni razlog za spremembe. Izgleda, da imajo inšpektorji na MNZ dovolj klicev občanov, ki se pritožujejo zaradi hrupa (čeprav tam npr. lovci streljajo že 50 let po istem urniku, a vikendaša tega ne zanima). Iz analize je razvidno, da tudi izlet krogle ni problem, saj se dogaja le redko. Na različnih sestankih s predstavniki MNZja je bilo razvidno, da jih skrbi streljanje “vse povprek”, vendar mi ni jasno, kako bo zaostrovanje zakonodaje in posledično ukinjanje strelišč pripeljalo do tega, da neimenovana skupina na neimenovanem mestu ob neimenovanem času ne bo streljala prometnih znakov. V istem zamahu želijo zatreti nekatera strelišča, ki operirajo preko društev, za katera trenutno ne veljajo isti pogoji kot za civilna strelišča (ta predlog je na dolgo in široko zagovarjalo Združenje orožarjev Slovenije).
MNZ je predlog sprememb poslal vsem v delovni skupini. Predlogov članov seveda niso upoštevali in so v predlog vključili predvsem to, kar so imeli že prvotno v mislih. V času pisanja imajo predstavniki čas, da na ta predlog podajo mnenja. Nato bo MNZ verjetno z manj kot več dopolnitvami in spremembami predpis dal v javno obravnavo. Na tej točki bomo imeli možnost komentiranja vsi. Po 30-dnevnem roku (rok je lahko daljši, a se Vlada za daljši rok redko odloči) bo šla zadeva v parlament, kjer bodo naši poslanci glasovali o zakonu skladno s partijskimi strankarskimi dekreti. Uredbo na podlagi zakona sprejme Vlada RS.
Predlagane spremembe bi prizadele predvsem strelišča društev in posameznikov. Za ta strelišča po trenutni pravni ureditvi ne veljajo isti standardi kot za strelišča, ki izvajajo dejavnost. Ločevanje strelišč z različnimi nameni je smiselno, saj je obremenitev občasnih strelišč bistveno manjša od strelišč, kjer se izvaja dejavnost strelišča.
Izpostavil bom predvsem bolj pereče člene, ki se tičejo velike večine strelišč, ki jih uporabljamo strelci. Komentiral bom minimalno, saj bi želel, da si bralec sam ustvari mnenje o predlaganih spremembah oziroma dopolnitvah. Pri vsakem členu razmislite, kako bi predlog prizadel strelišča, ki jih varno uporabljate že sedaj.
Zapis, ki ga uporabljam, predstavlja člen in za njim v oklepaju odstavek. Prvi odstavek 51. člena zapišem 51(1). Predpis je v levem stolpcu, moj komentar v desnem. Dokumenta (predloga Zakona in Uredbe) sta na voljo na forumu strelec.si.
Začnimo s predlaganimi spremembami 50. člena Zakona o orožju. Strelišča društev in zemljišča posameznikov so izvzeta že sedaj, vendar pa se pogoji bistveno spremenijo.
| 50(4) Določbe tega zakona o streliščih, razen prvega odstavka 51., prvega odstavka 52. in tretjega odstavka 55. člena, veljajo tudi za lovska in druga strelišča ali zemljišča, ki jih uporabljajo in strelske organizacije. | Lovska strelišča, strelišča posameznikov in društev so izvzeta, vendar pa za njih vseeno veljajo 51(1), 52(1) in 55(3). Te člene sem dodal v nadaljevanju tega dokumenta. |
| 50(6) Določbe tega zakona o streliščih ne veljajo za strelišča ali zemljišča, na katerih se izvaja streljanje z orožjem iz 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša kot 200 m/s ali z orožjem iz 7. točke kategorije D. | Strelišča, kjer se strelja z zračnim orožjem, so izvzeta, kot je to že po trenutni ureditvi. |
| 50(7) Določbe tega zakona o streliščih ne veljajo za strelišča ali zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki za lastne potrebe, razen določb drugega in četrtega odstavka 51., drugega odstavka 52., 54., prvega in drugega odstavka 55. člena, 56. in 56.a člena tega zakona in določb predpisov, ki urejajo red in varnost na strelišču. | Ponovitev 50(4) člena, vendar pa še dodaja dodatne obremenitve, torej 51(2, 4), 52(2), 54, 55(1, 2), 56, 56a in uredba. |
| 51(1) Pravna oseba in podjetnik (v nadaljnjem besedilu: upravljavec strelišča), ki izvajata dejavnost strelišča, pridobitno, lahko pričneta izvajati svojo dejavnost, ko dobita dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. | Ta člen se tiče komercialnih strelišč in ga vključujem zgolj zaradi celovitosti. |
| 51(2) Lovska in druga strelišča ali zemljišča, ki jih uporabljajo strelske organizacije, lahko pričnejo izvajati dejavnost strelišča kot nepridobitno dejavnost, ko jo priglasijo pri upravni enoti, na območju katere se nahaja strelišče (v nadaljevanju: pristojna upravna enota). Nepridobitna dejavnost po tem zakonu se šteje vsaka dejavnost, ki se ne opravlja na trgu z namenom pridobivanja dobička. | Strelišča je potrebno priglasiti pri UE. |
| 51(4) Upravljavec strelišča iz drugega odstavka tega člena in državni organ iz prejšnjega odstavka morata priglasitvi iz prejšnjega odstavka priložiti elaborat in dokazilo, da strelišče izpolnjuje zahteve po predpisih o graditvi objektov (če je strelišče objekt) in zahteve, ki jih za območje strelišča določa prostorski akt, ter posebne pogoje po tem zakonu in na njegovi podlagi izdanem podzakonskem aktu Vlade Republike Slovenije. | Vsako strelišče bo moralo imeti elaborat, ki bo izpolnjeval predpise o graditvi objektov (če je za to po predpisih potrebno), izjavo, da izpolnjuje vse pogoje iz Uredbe (in morebitnimi drugimi podzakonskimi akti) in skladen s prostorskim načrtom. Za postavitev nezahtevnega športnega objekta (do 1000 m²) mora biti predviden v prostorskem načrtu. Če ni predviden, je sprememba prostorskega načrta ali sprememba namembnosti zemljišča za večino primerov praktično nemogoča. |
| 52(2) Pristojna upravna enota izda potrdilo o vpisu strelišča iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena v evidenco priglašenih strelišč, če je upravljavec strelišča oziroma državni organ iz tretjega odstavka prejšnjega člena izjavil, da strelišče izpolnjuje vse pogoje iz četrtega odstavka prejšnjega člena in če priloženi elaborat vsebuje vse elemente, predpisane s podzakonskim aktom iz prejšnjega odstavka, ter o tem obvesti policijo.«. | Poleg elaborata in potrdila o skladnosti s prostorskim načrtom je potrebno obvestiti tudi policijo. |
| 54 Objekt, prostori in naprave, v katerih se izvaja dejavnost strelišča, morajo biti v času izvajanja streljanja varovani pred dostopom nepooblaščenih oseb.
Vlada Republike Slovenije sprejme akt, s katerim določi podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov, prostorov in naprav, v katerih se izvaja dejavnost strelišča, in podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati strelišče za izvajanje dejavnosti. |
Objekt ali zemljišče mora biti varovano. Kako, pa določa uredba, ki jo pregledamo v nadaljevanju. |
| 55(1) Vsi posamezniki, ki uporabljajo orožje na strelišču, in upravljavec strelišča so dolžni zagotoviti, da streljanje ne bo posegalo na javne ali druge površine na način, ki bi povzročal nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, ali premoženje. | To do sedaj, po zdravi pameti, ni bilo jasno. |
| 55(2) Upravljavec strelišča odgovarja za škodo, ki nastane z opustitvijo dolžnosti, ki jih ima kot upravljavec strelišča po tem zakonu. | To že določajo drugi predpisi, kot je npr. |
| 55(3) Upravljavec strelišča, ki izvaja dejavnosti strelišča pridobitno, mora pred izvajanjem te dejavnosti skleniti zavarovalno pogodbo zaradi zavarovanja pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati v zvezi z izvajanjem dejavnosti strelišča, za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 42.000 eurov za posamezen zavarovalni primer oziroma 84.000 eurov za vse zavarovalne primere v posameznem letu. | Društva, ki imajo strelišče pisano kot pridobitno dejavnost, morajo skleniti zavarovanje za dano vsoto. |
| 56 Če zakon ne določa drugače, se streljanje lahko izvaja le na strelišču, ki ima izdano dovoljenje iz prvega odstavka 51. člena tega zakona oziroma je priglašeno pri pristojni upravni enoti.
Na strelišču lahko izvaja streljanje z dolgocevnim ali kratkocevnim strelnim orožjem posameznik, ki ima orožni list, dovoljenje za posest orožja ali pooblastilo za nošenje orožja, z orožjem iz. 3. in 5. točke kategorije D pa tudi posameznik, ki ima za tako orožje priglasitveni list. Posameznik, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka, lahko izvaja streljanje le pod nadzorom upravljavca strelišča, trenerja ali inštruktorja športnega streljanja z veljavno licenco ali pisno pooblaščenega delavca strelišča. Streljanje lahko izvaja samo z orožjem, ki je v lasti strelišča, ali strelske organizacije, katere član je. Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, smejo mladoletni člani strelskih društev izvajati streljanje pod nadzorom inštruktorjev, trenerjev ali pisno pooblaščenega delavca strelišča. Streljanje lahko izvaja samo z orožjem, ki je v lasti strelišča ali strelske organizacije, katere član je. Upravljavec strelišča ali pisno pooblaščeni delavec strelišča odreče izvajanje streljanja oziroma prepustitev orožja posamezniku, ki je pod vplivom alkohola ali mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih sredstev oziroma če njegovo telesno in duševno stanje očitno kažeta na to, da ne bo varno uporabljal orožja oziroma če (prepuščeno) orožje ni v lasti strelišča ali strelske organizacije, katere član je. Vlada Republike Slovenije sprejme podrobnejši predpis o redu na strelišču in drugih pogojih streljanja. |
V tem členu so dodali prvi odstavek in spremenili zadnjega, ne naredi nič nove škode, ki je ne bi že členi pred njim. |
| 56a Najava izvajanja streljanja in dnevnik streljanja
Strelišča in najemniki strelišč iz osmega odstavka 50. člena tega zakona morajo policijsko postajo, na območju katere se nahaja strelišče (v nadaljnjem besedilu: pristojna policijska postaja), pisno obvestiti o urniku rednega streljanja najmanj sedem dni pred prvim izvajanjem streljanja, o vsaki spremembi urnika rednega streljanja pa morajo pristojno policijsko postajo pisno obvestiti najmanj sedem dni pred prvim izvajanjem streljanja po novem urniku. Vsako izvajanje streljanja izven urnika rednega streljanja morajo pristojni policijski postaji pisno najaviti najmanj 48 ur pred dnevom izvajanja streljanja. Urnik rednega streljanja iz prejšnjega odstavka se lahko spremeni štirikrat v obdobju enega leta. Streljanje na odprtih streliščih sme potekati med 7. in 21. uro. Lokalna skupnost lahko s svojim predpisom omeji ali podaljša čas, v katerem se izvaja streljanje na odprtih streliščih. Podatki o upravljavcu strelišča (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov oziroma sedež, kontaktni podatki), lokaciji izvajana streljanja, urniku rednega streljanja in o vsakem izvajanju streljanja so javni (npr. na spletnih straneh strelišča, na oglasni deski strelišča). Vsako strelišče mora voditi dnevnik streljanja. Vlada Republike Slovenije sprejme akt, s katerim določi vsebino najave in dnevnika streljanja. |
Po novem predlogu bi bilo potrebno najavljati streljanje na policijo, posredovati urnik streljanja najmanj 1 teden pred izvajanjem in obveščati o spremembah. Kaj bo policija delala s tem urnikom, ni jasno, niti ni jasno, kako bo ta ukrep pripomogel k zmanjševanju hrupa oz. večanju varnosti na strelišču. Izredna izvajanja bi bilo potrebno najaviti dva dneva pred streljanjem.
Omejuje se tudi čas streljanja, kljub temu, da to že deloma pokriva Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Le-to lahko lokalna skupnost dodatno spremeni za odprta strelišča. Zagrožena globa za kršitelje je od 500 do 1500 EUR. |
Poglejmo si še predlog Uredbe, ki se tiče neposrednega opredeljevanja standardov in uvaja najbolj problematične omejitve za strelišča.
- člen – odprta strelišča
| 8(1) Globina potencialno nevarnega območja je območje, v katerem lahko izstrelki in odbiti delci ogrožajo izvajalce streljanja in druge udeležence, druge osebe, živali in premoženje. Če strelišče nima pregrad ali če v potencialno nevarnem območju oziroma njegovem delu ni na drug način zagotovljeno, da streljanje poteka na način, ki ne povzroča nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženje, kot to določa prvi odstavek 10. člena te uredbe, je treba v času streljanja preprečiti nekontroliran dostop na območje, ki predstavlja globino potencialno nevarnega območja. | Prvič se srečamo z definicijo potencialno nevarnega območja. Do sedaj tega določila eksplicitno v predpisih ni bilo. Po mojem je samoumevno, da mora biti streljanje izvedeno varno in čim manj moteče za okolico. |
| 10(1) Strelne cone morajo biti od ostalih con strelišča in od ostale okolice v celotni dolžini strelnih linij ločene najmanj s prečnimi strelnimi pregradami in varnostnimi bočnimi pregradami, ki zadržijo vse tipe izstrelkov, ki se uporabljajo na strelišču, razen če je v potencialno nevarnem območju ali njegovem delu na drug način zagotovljeno, da streljanje poteka na način, ki ne povzroča nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženje. Ukrepe za drug način zagotovitve varnega streljanja je potrebno opredeliti v elaboratu. | Vse strelske linije morajo biti ločene. Če teren tega ne omogoča, morajo biti postavljene pregrade. |
| 11(2) Čelna pregrada mora biti neprebojna za vse tipe izstrelkov in načine streljanja, ki se uporabljajo na strelišču, ter mora preprečevati odboje priletelih izstrelkov, delov izstrelkov in odkruške materialov zadetkov zunaj mej strelne cone. Šteje se, da je prečna strelna pregrada iz homogenih ali sipkih materialov ustrezna, če je njen čelni nagib do 45 ali do 60 stopinj od navpičnice proti smeri streljanja in če so njene bočne meje (levo in desno) podaljšane v razmerju najmanj 8 stopinj horizontalno od dovoljenih skrajnih smeri streljanja. | Za tarčami mora biti pregrada. Ta mora biti v širino podaljšana za 8 stopinj od dovoljene smeri streljanja, ki je opredeljena v elaboratu. |
| 11(3) Za kratkocevna orožja mora biti višina njenega neprebojnega dela v razmerju najmanj 10 stopinj vertikalno od talne črte začetka strelne cone. | Za pištolo in streljanje na 25 metrov bo potrebno izgraditi pregrado v višini tag(10) * 25 = 4.4 m. Po Uredi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se ograje do treh metrov smatrajo za nezahteven objekt. V gozdu in na kmetijskih površinah pregrad, ki niso namenjene za koriščenje zemljišča skladno z namensko rabo, ni mogoče pridobiti dovoljenja. |
| 11(4) Za dolgocevna orožja, za precizna streljanja z naslonom, mora biti višina njenega neprebojnega dela v razmerju najmanj 4 stopinje vertikalno od talne črte začetka strelne cone. | Za orožje z naslonom bo potrebno za streljanje na 100 metrov zgraditi pregrado višine tan(4) * 100 = 7 m. Ostrostrelec na 600 metrov bo potreboval čelno pregrado višine tag(4) * 600 = 42 m. Po Uredi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se ograje do treh metrov smatrajo za nezahteven objekt. V gozdu in na kmetijskih površinah ograj, ki niso namenjene za koriščenje skladno z rabo zemljišča, ni mogoče pridobiti dovoljenja. |
| 11(5) Višina neprebojnega dela ne sme biti nižja od 3 metrov. | Minimalna višina je 3 metre. Vse, kar gradimo nad dva metra (in je spojeno s tlemi), je stvar zakona, ki ureja graditev objektov, za kar je potrebno najmanj priglasitev del oz. v najzahtevnejšem primeru gradbeno dovoljenje. Gradnja na kmetijskih in gozdnih površinah pa mora biti samo za potrebe koriščenja parcele skladno z njenim namenom rabe. |
| 11(6) Varnostna bočna pregrada mora biti neprebojna za vse tipe izstrelkov, ki se uporabljajo na streliščih in bi znotraj naklonov GPNO prileteli zaradi nekontroliranih strelov ali odbojev, ter mora preprečevati izlete priletelih izstrelkov, delov izstrelkov in odkruške materialov zadetkov zunaj mej strelne cone. Šteje se, da je varnostna bočna pregrada iz homogenih ali sipkih materialov ustrezna, če je njen čelni nagib do 45 ali do 60 stopinj od navpičnice, ki sega od začetka strelne cone do strelne pregrade in če je višina njenega neprebojnega dela v razmerju najmanj 12 stopinj vertikalno od nasprotne bočne talne črte strelne cone. Višina neprebojnega dela ne sme biti nižja od 2 metrov. | Bočne pregrade morajo biti visoke najmanj 2 metra. |
| 11(verjetno 9) V primeru, da je gorljivost materialov pregrad in tal večja od razreda gorljivosti, določenem v standardu SIST EN 13501-1/ CFL – S1 = DIN 4102-1/ B1 – težko gorljivo, mora biti strelišče opremljeno z gasilnim aparatom. | V gozd bi potemtakem bilo potrebno nositi tudi gasilni aparat. |
Pokrita strelišča imajo tudi svoje zahteve.
| (1) V primeru, da je strelna cona izvedena v nadstropju, mora biti površina tal v celotnem obsegu neprebojna za vse tipe izstrelkov in načine streljanja, ki se uporabljajo na strelišču. Uporabniška površina tal mora strelcem omogočati zanesljivo statično ali dinamično oporo, ki skladno z redom na strelišču omogoča varno izvedbo streljanja.
(2) Stropni del strelne cone mora biti v celotnem obsegu neprebojen za vse tipe izstrelkov in načine streljanja, ki se uporabljajo na strelišču. (3) Čelna pregrada mora biti neprebojna za vse tipe izstrelkov in načine streljanja, ki se uporabljajo na strelišču. Šteje se, da je prečna strelna pregrada ustrezna, če so njene bočne meje (levo in desno) podaljšane v razmerju najmanj 5 stopinj (horizontalno) od dovoljene skrajne smeri streljanja. Višina neprebojnega dela mora segati od tal do stropa. (4) Varnostna bočna pregrada mora biti neprebojna za vse tipe izstrelkov, ki se uporabljajo na strelišču in ki bi prileteli zaradi nekontroliranih strelov ali odbojev. Šteje se, da je varnostna bočna pregrada ustrezna, če sega od začetka strelne cone do strelne pregrade. Višina neprebojnega dela mora segati od tal do neprebojnega dela stropa. (5) Vse odprtine in konstrukcije v prečnih strelnih pregradah, varnostnih bočnih pregradah in tleh morajo biti narejene tako, da ni mogoč izlet izstrelkov zunaj strelne cone. (6) Obloge stranskih sten in stropa morajo biti iz materialov z zvočno absorbcijo v skladu s harmoniziranim standardom. (7) Materiali prečnih strelnih in varnostnih bočnih pregrad, stropnega dela, talnih površin, kot tudi materiali stenskih, stropnih in talnih oblog, morajo biti v razredu gorljivosti, določenem v standardu EN 13501-1/ CFL – S1 = DIN 4102-1/ B1 – težko gorljivo. (8) Odsesavanje zdravju škodljivih plinov in prezračevanje mora v skladu z veljavnimi predpisi s področja zdravstvenega varstva ali varstva pri delu in v skladu s harmoniziranimi standardi za pokrita strelišča omogočati odstranjevanje lebdečih prašnatih delcev ter škodljivih plinov in dovajanje svežega zraka. Kapaciteta ventilacije mora znašati najmanj 2.5 kratno izmenjavo zraka za kalibre razreda I, ki so določeni v tabeli iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, pri kalibrih razredov II. do IV., pa najmanj 10 kratno izmenjavo zraka na uro. Zagotovljen mora biti sistem filtriranja odjemnega zraka, ki preprečuje izhod prašnih delcev v okolico strelišča v skladu s harmoniziranimi standardi. (9) Strelske pozicije morajo biti razmeščene na črti, ki tvori najmanj 80 stopinj od dovoljenih skrajnih smeri streljanja ostalih strelskih pozicij v strelni coni. Bočne strelske pozicije morajo biti v medsebojnem (horizontalnem) razmiku najmanj 1 metra, merjeno od sredinskih črt pozicij. |
Notranja strelišča morajo imeti neprebojne stene in strop (in tla, če je v nadstropju). Zahteva se tudi odsesavanje škodljivih plinov. Ta dobre lahko pustijo notri. Predpisuje tudi razmik med strelskimi linijami. |