Pištola za IPSC tovarniško skupino- produkcijo (Production Division)

[info_message style=”info” animation=”fade-in”]V prihodnje bomo tu na portalu objavljali najbolj kvalitetne prispevke s foruma, ki so lahko mnogim v pomoč in si zaslužijo stalno objavo brez iskanja po forumu. Spodaj je prispevek uporabnika @noob o izbiri tovarniške pištole, primarno za IPSC.[/info_message]


Ker dobivam veliko vprašanj o pištolah za dinamiko, bom napisal par prispevkov glede pištol za različne skupine v IPSC dinamiki. Klasično sem že opisal pred časom, tokrat je na vrsti tovarniška, ki je tudi najbolj obširna, kar se izbora pištol tiče. Tukaj gre za moje osebno mnenje in prepričanje, zato ne jemati za sveto. Prosim izogibajte se vprašanj, ki niso povezani s temo, oziroma jih zastavljate samo zaradi tega, ker iščete napake v prispevku, še enkrat poudarjam, gre za moje osebno mnenje in priporočila… Tokrat cen ne bom pisal, ker ne vem vseh iz glave, jih bom pa skušal urediti stroškovno. Po IPSC pravilih obstaja seznam pištol, ki so dovoljene, če je na seznamu ni, se za IPSC tovarniško skupino ne sme uporabljat. http://www.ipsc.org/rules/proddiv.php

Kot prvo bi razdelil pištole na dve glavni skupini glede na zasnovo spodnjega dela in sicer polimerne ter železne(kovinske), tiste z aluminijastim spodnjim delom se uvrščajo nekje vmes. Vse imajo svoje prednosti in slabosti. Polimerne so bistveno lažje in jih je lažje nositi cel dan na tekmi, ter omogočajo hitrejše tranzicije med tarčami in hitrejše namerjanje v prvo tarčo po premiku. Železne pa so lažje obvladljive pri zaporednih strelih, kar se pozna na kvaliteti zadetkov pri zaporednih strelih v isto tarčo in pri strelih na premikajočo tarčo, ki se odkriva in skriva, tam je včasih ključno, da se odda dva strela na tarčo pri enem prehodu, ker čakanje na naslednji prehod vzame preveč časa. Ima pa lahko masa po mojih izkušnjah tudi negativni učinek, kadar govorimo o pištolah težjih od 1300g, ker jih je težje ustavljat pri tranzicijah in bolj nihajo pri streljanju v gibanju in pri ustavljanju po gibanju. Za mene je idelana masa pištole nekje med 1100 in 1250g. Zato osebno nisem pristaš medeninastih platnic pri CZ in Tanfoglio.

Druga pomembna delitev pa je glede na proženje, ki je v tovarniški skupini omejeno na 2.27kg za prvi strel: v večini se uporabljajo pištole z DA/SA proženjem in pištole z napeto udarno iglo (striker pištole). Prednost DA/SA proženja je, da  proženje v načinu SA omogoča zaradi pravil precej lažje proženje, tam okrog 1200g do 1700g, slabost je pa ta, da se je potrebno naučiti manipulacije prožilca za dva načina DA in SA. DA je pri večini pištol težji od 3kg. Striker pištole imajo načeloma vedno enako proženje, kar je za uporabnika lažje, vendar je slabost ta, da je potem za vsak poteg prožilca potrebno premagati več kot 2,27kg. Glede na to, da je na tekmi, ki ima 180 strelov potrebno ustreliti z DA proženjem maksimalno 10x ostalih 170x pa v SA načinu, je zame tukaj prednost DA/SA pištol očitna. Načeloma imajo pištole v SA načinu tudi krajši reset od striker pištol, kar pride prav pri izredno hitrih zaporednih strelih oziroma v mrazu, ko so prsti trdi.

Obstajajo tudi pištole z raznimi LDA, DAO, DAK, SAO, proženji ampak so v tovarniški skupini bolj redko zastopane, zato jih ne bi posebej omenjal.

Za tovarniško skupino se mi zdijo najbolj primerne pištole s čim daljšo cevjo, zgornja meja dovoljenega je 5″. Potrebujejo šibkejšo polnitev za dosego IPSC faktorja in majo daljšo namerilno razdaljo. Zato pištol s cevmi 4″ ali manj ne bom našteval. v primeru, da ena znamka ponuja več podobnih modelov bom napisal model z daljšo cevjo, oziroma model, ki je že tovarniško namenjen športni rabi.

 

Da začnem pri polimernih, ki imajo vse razen Grand Powerja striker proženje, vse omogočajo izbiro debeline ročaja, zato ne bom posebej omenjal pri vsaki:

  • Glock 17, lahko dosegljivi rezervni deli, poceni nabojniki, ogromno različnih merkov za nadgradnjo, kot ročaja, zaradi česar muha sili navzgor, slabše proženje na občutek kot pri konkurenci, manj ergonomski ročaj
  • HS XDm, pištola, ki je po mojem mnenju v povprečju po nobeni karakteristiki ne izstopa v pozitivno ali negativno smer, je zanesljiva pištola, ki je čisto solidna izbira
  • Sig Sauer P320 Standard, odlično proženje, težko dobavljivi merki primerni za dinamiko, izredno kratek bobrov rep, majhen gumb za izmet nabojnika.
  • Heckler&Koch P30L, šest vrst proženja, odličen ergonomski ročaj, težko dobavljivi merki primerni za dinamiko, neposrečen gumb za izmet nabojnika, ker se prst lahko prehitro znajde znotraj branika, kar pomeni diskvalifikacijo na tekmi
  • S&W Pro, 5 inčna cev, tovarniško sfrizirano proženje, odlični merki za dinamiko, dragi in težko dobavljivi nabojniki, dvodelni prožilec ne odgovarja vsem uporabnikom
  • Grand Power X-Calibur, 5 inčna konusna cev, izredno obvladljiv odsun, popolnoma primerljiv z železnimi pištolami zaradi nizke osi cevi, nastavljivi merki, zelo občutljiv na umazanijo, natačnost precej odstopa glede na strelivo, možni zastoji zaradi previsokega oprijema pištole
  • Walther PPQ Match, odlično proženje, tovarniško nastavljivi merki, eden boljših ergonomskih ročajev za oprijem, majhna odprtina za vstavljanje nabojnika, cena v rangu železnih pištol

 

Kovinske pištole:

  • Rex Zero 1, nižja masa zaradi aluminijastega spodnjega dela zato se uvršča v sredino med polimerne in železne, odlična izdelava glede na ceno, možnost 5 inčne cevi, težje dobavljivi merki primerni za dinamiko, debel ročaj
  • Jericho FS, CZ sistem za odlično ceno, pomanjkanje delov za nadgradnjo, vključno z merki
  • CZ Shadow, odlično proženje in merki po nadgradnji, ki je stane približno 150 eur z vsem potrebnim, deli se radi pogosteje lomijo kot pri konkurenci
  • Tanfoglio Stock 3, 5 inčna cev, nastavljivi merki, potrebna menjava muhe in za odlično proženje potrebna zamenjava proženja z xtreme deli, cena nujne nadgradnje 230 eur (lahko tudi več pri zamenjavi vseh delov z xtreme verzijo)
  • CZ Shadow 2, ki se jo lahko zaenkrat glede zanesljivosti sodi po predhodnici, nastavljivi merki, odlično proženje, veliko izboljšav glede na Shadow, precej visoka muha, potrebna zamenjava vzmeti za optimalni izkoristek pištole, ki pa je minimalen strošek
  • Sig Sauer P226 LDC, odlična lega v roki, neposrečeni merki, dragi rezervni deli, slabše DA proženje kot pri CZ in Tanfoglio
  • CZ Shadow Orange, tovarniško sfrizirana pištola za IPSC, visoka cena gleda na navadni Shadow
  • Tanfoglio Limited Pro po moje spregledana alternativa z daljšo cevjo vendar z težiščem bolj proti roki, 5 inčna semipolygonalna cev, nastavljivi merki, potrebna menjava muhe in za odlično proženje potrebna zamenjava proženja z xtreme deli, cena nujne nadgradnje 200 eur (lahko tudi več pri zamenjavi vseh delov z xtreme verzijo)
  • Tanfoglio Stock 2, nastavljivi merki, semipolygonalna konusna cev, potrebna menjava muhe in za odlično proženje potrebna zamenjava proženja z xtreme deli, cena nujne nadgradnje 200 eur (lahko tudi več pri zamenjavi vseh delov z xtreme verzijo)
  • Tanfoglio Stock 3 Xtreme, tovarniško sfrizirana za IPSC, semipolygonalna cev za razliko od navadne Stock 3, visoka cena
  • Sig Sauer X-Five Allround, nastavljivi merki, odličen ročaj, 5 inčna cev, odlično vpasana in končno obdelana, dragi rezervni deli, DA proženje slabše kot pri CZ in Tanfoglio, visoka cena
  • Tanfoglio Stock 2 Xtreme, tovarniško sfrizirana za IPSC, visoka cena

Imajo pa vse zgoraj napisane pištole še druge pomanjkljivosti oziroma prednosti, ki pa so specifične glede na uporabnika in je zato dodaten strošek za zamenjavo delov povsem odvisen od uporabnikovih želja in potreb.

Žal se bolj v detajle glede posamezne pištole ne morem spuščat, ker bi že tako dolg post postal bistveno daljši, ampak vsaj začetniku nudi neko osnovno razlago in primerjavo.


[callout title=”Prispevek na forumu” link=”https://www.strelec.si/forum/thread-17435-post-127407.html#pid127407″ new_tab=”yes”]Originalni prispevek z mnogimi dodatnimi vprašanji in pojasnili se nahaja tule: [/callout]

Scroll to Top