Pages: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
Nekateri sodite, da je obstoječa orožna zakonodaja dobra, drugi smo mnenja, da bi bila lahko boljša. Ko nanese beseda na zakonske podlage je birokratski odgovor skoraj vedno povezan z usklajevanjem domače zakonodaje z evropsko, morda s kakim drugim področjem domače, ipd., vsakdo, ki pozna način priprave, sprejemanja in implementacije le te, tako na evropski, kot tudi domači ravni pa ve, da se žal rdeča nit, razum ali če želite »kmečka logika«, zaradi vrste razlogov pogosto izgubi. Morda se pod tem naslovom najde nekaj provokativnih misli, razprav in izhodišč na to temo, ki ne bodo ujetniki birokratske ozkogledosti.
Za začetek si oglejmo izhodišča povezana z deležniki pri koncipiranju zakonodaje.
Deležniki pri pripravi orožne zakonodaje in njihov medsebojni odnos
- Javnost
nestrokovna javnost – politične organizacije, civilno družbena združenja, ipd.
strokovna javnost – neodvisni strokovnjaki za različna področja povezana z orožjem, ipd.
(interes področje zakonsko urediti na način, da predvsem ne prihaja do negativnih vplivov na njih osebno ali tudi na družbo, kot celoto, poskrbeti za same uporabnike prav tako pa tudi, da se zagotoviti ustrezno sankcioniranje situacij, ki so dogovorjeno problematične)
- Regulatorni organi
MNZ – Policija, upravne enote, inšpekcijske službe, itd.
Ustanove za preizkušanje orožja
(interes, učinkovitega izvajanja s strani družbe delegiranih nalog ter strokovno predlaganje rešitev na področjih, ki jih pokrivajo)
- Uporabniki orožja
institucionalni uporabniki – policija, vojska, obveščevalne službe, carinska služba, ipd.
(glede na to, da njihovo dejavnost urejajo področni zakoni, niso deležniki – pripisani zgolj zaradi preglednosti)
civilni uporabniki – posamezniki, ki orožje uporabljajo oziroma ga imajo za športno in rekreativno strelstvo, lov, samoobrambo, zbirateljstvo, (vsi tudi za potencialno obrambo domovine) ipd.
izobraževalne ustanove – šole v učne namene, muzeji v prikazovalne namene, ipd.
(interes, da lahko svojo dejavnost izvajajo v kar čimbolj neokrnjeni obliki, vendar ne na način, ki bi škodoval drugim članom družbe)
gospodarski končni uporabniki – industrija varovanja, industrija strelišč, industrija lova, filmska industrija, ipd.
gospodarski uporabniki – proizvajalci orožja, proizvajalci opreme za orožje, trgovci, ipd.
(interes, da lahko svojo gospodarsko dejavnost izvajajo v kar čimbolj neokrnjeni obliki, vendar ne na način, ki bi škodoval drugim članom družbe)
Elementi za določitev dejanske nevarnost orožja
Nevarnost orožja je produkt personalnih in materialnih elementov, pri čemer so prvi povezani z posestnikom, drugi pa z lastnostmi predmetov, ki se uporabljajo, kot orožje. Ne glede na morebitno potencialno nevarnost orožja na materialnem nivoju, je to v celoti varno, če niso izpolnjeni elementi za nevarno ravnanje tudi na personalnem nivoju. Tako je na primer avtomatska puška (ki večini predstavlja primer nevarnega orožja) v rokah ustreznega posestnika v celoti varna za okolico, kot tudi njega samega, na drugi strani pa je tudi kamen (ki večini predstavlja običajen nenevaren predmet) lahko v rokah uporabnika s slabimi nameni še kako nevarno orožje. Dovolj motiviran napadalec je lahko izredno nevaren celo golorok, brez orožja.
Izhajajoč iz zgoraj zapisanega je torej za zagotavljanje varnosti orožja bistvenega pomena zagotoviti ustreznost na personalni ravni posestnika.
(27-02-2015, 10:50)DR76 Napisal: [ -> ]Elementi za določitev dejanske nevarnost orožja
Nevarnost orožja je produkt personalnih in materialnih elementov, pri čemer so prvi povezani z posestnikom, drugi pa z lastnostmi predmetov, ki se uporabljajo, kot orožje. Ne glede na morebitno potencialno nevarnost orožja na materialnem nivoju, je to v celoti varno, če niso izpolnjeni elementi za nevarno ravnanje tudi na personalnem nivoju. Tako je na primer avtomatska puška (ki večini predstavlja primer nevarnega orožja) v rokah ustreznega posestnika v celoti varna za okolico, kot tudi njega samega, na drugi strani pa je tudi kamen (ki večini predstavlja običajen nenevaren predmet) lahko v rokah uporabnika s slabimi nameni še kako nevarno orožje. Dovolj motiviran napadalec je lahko izredno nevaren celo golorok, brez orožja.
Izhajajoč iz zgoraj zapisanega je torej za zagotavljanje varnosti orožja bistvenega pomena zagotoviti ustreznost na personalni ravni posestnika.
zadnji stavek je bedarija IMO,
zagotavljanje varnosti orozja nima nobene veze z uporabnikom. Da je orozje varno za uporabo potrjuje CIP test in testi proizvajalcev (recimo da ne pride do sprozitve ce pade na tla ali zaradi trka). Don't forget that guns don't kill people.
iz zgornjega sledi zagotavljanje varnega rokovanja z orozjem. Ali drugace, uporabnik je sposoben poskrbeti za svojo varnost in varnost svoje okolice!
Popoln bullshit, ker na koncu dneva je na tehtnici samo želja oblasti po prepovedi orožja in strah populacije pred orožjem vs moč in število posameznikov in organizacij, ki bi rade imele/uporabljale orožje.
Lahk mi filozofiramo o argumentih, nevarnostih, testih preizkusih in nevem kom bogu še vse ampak na koncu dneva bi(bo) pri nas prišlo do zgornjega tehtanja in v odvisnoti od trenutnega razmerja moči bi se zakonodaja spreminjala.
V ZDA gredo sedaj v smeri ekobio municije v smislu, če že Ustave ne moremo zjebati direkt jo bomo pa indirekt zaobšli preko raznih nemogočih okoljskih pogojev in/ali povišanja cen streliva.
Enostavno se je treba zavedati, da to, da je orožje zagotovljeno (v bistvu predpisano :) ) s strani Ustave verjetno šteje največ in predstavlja največjo oviro raznim wannabe človeškim upravljalcem z Dolfe sindromom. Vedno je problem v masi lemingov, ki s svojo indiferentnostjo, neizobraženostjo in naivnostjo omogočajo vsake tolko enga Dolfeja in se potem blazno čudijo, da kako to, da so se nato znašli nekje na spisku in na koncu v kaki tuširnici ali ob robu jarka...
Zadnjič je bilo govora o izdaji uradne tajne s strani novinarjev in kako je to "tisti famozni" 133.člen medtem ko sta povsem nejasno definirana in vsesplošno s ploskanjem sprejeta 63. in 300. člena Ustave in KZ, ki sta pa po svoji vsebini in še posebej tolmačenju povsem ista kot 133.
(27-02-2015, 13:23)red_mamba Napisal: [ -> ]zadnji stavek je bedarija IMO,
zagotavljanje varnosti orozja nima nobene veze z uporabnikom. Da je orozje varno za uporabo potrjuje CIP test in testi proizvajalcev (recimo da ne pride do sprozitve ce pade na tla ali zaradi trka). Don't forget that guns don't kill people.
iz zgornjega sledi zagotavljanje varnega rokovanja z orozjem. Ali drugace, uporabnik je sposoben poskrbeti za svojo varnost in varnost svoje okolice!
Naj pojasnim.
Primer, ročna bomba je lahko nevarna:
- ker jo raznese zaradi tehnične napake v njenem delovanju (njeno delovanje ni znotraj tehničnih parametrov zanjo - okvara),
- ker jo raznese, saj je tako zasnovana (tehnični cilj naprave je, da povzročiti škodo – normalna uporaba),
- ker je predmet mogoče bolj ali manj preprosto uporabi v smislu orožja (sekira za pripravo drv za osebni napad – zloraba)
Če gledamo vprašanje varnosti ali nevarnosti celostno (možnost, da bo zaradi kateregakoli od zgornjih razlogov ali seštevka njih predmet predstavljal nevarnost) pa lahko vidimo, da je uporabnik subjekt, predmet pa le objekt. Ravno zaradi mešanja teh pojmov prihaja v javnosti do izkrivljene podobe situacije (psihološki in sociološki element), posledično pa to odraža tudi zakonodaja.
Ne glede na to, da se sicer sam strinjam z izjavo, da ubijajo ljudje, ne orožje, pa je vseeno potrebno jasno izpostaviti, da so določeni predmeti bolj nevarni glede na svoje tehnične značilnosti, kot drugi, posledično pa to terja tudi njihovo specifično obravnavo.
(27-02-2015, 13:49)Mato Napisal: [ -> ]Popoln bullshit, ker na koncu dneva je na tehtnici samo želja oblasti po prepovedi orožja in strah populacije pred orožjem vs moč in število posameznikov in organizacij, ki bi rade imele/uporabljale orožje.
Lahk mi filozofiramo o argumentih, nevarnostih, testih preizkusih in nevem kom bogu še vse ampak na koncu dneva bi(bo) pri nas prišlo do zgornjega tehtanja in v odvisnoti od trenutnega razmerja moči bi se zakonodaja spreminjala.
V ZDA gredo sedaj v smeri ekobio municije v smislu, če že Ustave ne moremo zjebati direkt jo bomo pa indirekt zaobšli preko raznih nemogočih okoljskih pogojev in/ali povišanja cen streliva.
Enostavno se je treba zavedati, da to, da je orožje zagotovljeno (v bistvu predpisano :) ) s strani Ustave verjetno šteje največ in predstavlja največjo oviro raznim wannabe človeškim upravljalcem z Dolfe sindromom. Vedno je problem v masi lemingov, ki s svojo indiferentnostjo, neizobraženostjo in naivnostjo omogočajo vsake tolko enga Dolfeja in se potem blazno čudijo, da kako to, da so se nato znašli nekje na spisku in na koncu v kaki tuširnici ali ob robu jarka...
Zadnjič je bilo govora o izdaji uradne tajne s strani novinarjev in kako je to "tisti famozni" 133.člen medtem ko sta povsem nejasno definirana in vsesplošno s ploskanjem sprejeta 63. in 300. člena Ustave in KZ, ki sta pa po svoji vsebini in še posebej tolmačenju povsem ista kot 133.
Kakšna je realna možnost za implementacijo posamezne rešitve je seveda stvar pogleda, je pa gotovo to, da pasivnost stanja ne bo izboljšala. Ravno zaradi tega sem odprl to temo, ker želim, da se o tematiki razpravlja, saj je le tako mogoče iskati morebitne rešitve in imeti vsaj upanje pa se stvari le nekoliko premaknejo.
Nisem mislil da bi bili pasivni prej nasprotno (glej Ustava/Zakoni del) ampak na to, kako se bo na koncu odločalo oz. kako deluje ta sistem. Če greš pa že v štartu v neko "racionalo" in birokratizacijo (ugotavljanje sposobnosti recimo) se pa samo zaplezaš in sam ujameš v past, ker je večini logično, da pri orožju moraš človeka preveriti a tej isti večini povsem logično, da za avto, kamion, sekiro in še kaj le to ni potrebno. Moj point je, da je potrebno napasti strah, iracionalo pri folku in razbiti to lažno famo, da je orožje nevarno oz. BISTVENO BOLJ kot kak drug artefakt.
če bi kdo naredil anketo med folkom v nekem urbanem centru in preprosti vprašanji:
Ali bi dovolili katane (seveda ob pojasnitvi, da gre za japonski meč) oz. ali bi morali imeti za kaj takega dovoljenje/pregled/whatever?
Ali bi dovolili kranjske sekire oz. ali bi morali imeti za kaj takega dovoljenje/pregled/whatever?
in nato primerjal odgovore se skoraj zagotovo razmerje med da/ne ne bi ujemalo pa gre za v osnovi povsem isto stvar le, da z eno režeš zrak al pa svoje prste k jo šlataš preveč z drugo pa sekaš drva pa učas še kako nogo oplaziš...
V celoti se strinjam, da bi morali biti pri odločanju o vprašanjih povezanih z zakonodajo docela pragmatični in svoje odločitve temeljiti na dejstvih, kar pa je marsikdaj težko, saj so določeni miselni vzorci pač zakoreninjeni. Rešitev je po mojem mnenju le v poizkusu argumentiranega in korektnega predstavljanja dejstev. Na drugi strani se je potrebno zavedati, da ureditev področja še zdaleč ni enostavna, banaliziranje, tako ene, kot tudi druge strani pa zmanjšuje možnost argumentiranega dialoga in s tem iskanja sprejemljivih rešitev.
In da, stanje, ki ga pokaže anketa je lahko marsikdaj bolj odvisno od formulacije vprašanja, kot dejanskega javnega mnenja o določeni stvari.
kar se mene tice bi zakon moral biti transparenten.
ce zelis imet orozje in izpolnjujes pogoje potem nebi smel biti problem ga dobit. Poleg tega pa bi odpravil prepoved raznih bedarij kot so bodala, dusilci itd.
po drugi strani pa ce ne zelis orozja imas vso pravico in ga pac ne bos imel. Ampak ne zdi se mi pa pravicno, da se potem vmesavas v te zadeve in zahtevas, da pa nihce nima dostop do orozja.
In ponavadi smo mi v manjsini in se poslusa une druge, k kr bled rata k mu kako orozje omenis. In zanimivo da kljub temu da jim v ZDA ustava daje pravico do nosenja orozja imajo iste probleme. Kjer tisti, ki so proti orozju zelijo regulirat tiste, ki ga imajo. V teoriji bi naj imel vsak pravico se odlocit o tem, v praksi se pa pokaze da ni vedno tako :)
K je vojno stanje se vsi bojijo sovraznikovega orozja, k je pa vojne konec pa po domacem maltijo dokler se zgodovina spet ne ponovi ;)
Kot sem zapisal, je po mojem mnenju pomanjkanje dialoga osnovni problem za dosego rešitev s katerimi so zadovoljni tako orožju naklonjeni, kot tudi njihovi nasprotniki. Sam sem prepričan, da je v naši družbi veliko posameznikov, ki imamo pri tovrstni zakonodaji legitimen interes, skladno s tem pa sem tudi jasno zapisal kdo vse ti so in tudi v kakšnem obsegu, upam, da korektno. Njihovo izključevanje v smislu, kaj ga pa briga, če imam orožje, pa naj ga nima če noče (kar je logično, saj je to pravica in ne dolžnost) ni ravno na mestu (osebna ogroženost, ogrožanje družbe, ogroženost uporabnika orožja, sistem sankcije za kršitev dogovorjenih pravil) in ustvarja polarizacijo, saj so tako dejansko spregledani določeni vidiki. Na drugi strani pa ravno tako ni na mestu vsiljevanje odklonilnega odnosa do orožja njihovih nasprotnikov, čeravno so do lastnega stališča upravičeni. Vsekakor pa zagovarjam načelo, da je prepovedovanje skrajni ukrep, ki mora imeti za seboj zelo dobro argumentacijo, ne pa zgolj strahove ali zelo načelno preventivo.
Še iz moje strani ena pripomba k diskusiji.
Ker smo že dolgo časa nazaj lahko razbrali, da zakonodajalec pri spreminjanju zakonodaje bere tudi spletna mnenja glede orožja (ta forum), bi rad izrazil moje osebno mnenje.
Že nekaj časa nazaj sem ustvaril temo
Flobert orožje - predlog za spremembo Zakona o orožju , v sklopu te sem tudi podal predlog spremembe na portal predlagam.vladi.si, tam sem tudi dobil
odgovor MNZ. V zaključku so napisali: "Vse navedeno pa narekuje, da se predlog temeljito preuči iz vseh zornih kotov ter rešuje ob naslednji spremembi Zakona o orožju." Zatorej upam, da se bodo spomnili tudi na moj predlog.
Z veseljem pa bi videl tudi liberalnejši pristop k zahtevam za druge vrste orožja, predvsem za enostrelno in repetirno orožje kallibra .22, eno-in-dvocevne enostrelne šibrenice, ter tudi orožje na črni smodnik.
LP
Vsekakor je zaželeno, da ne le slišijo zapisano na tem forumu, temveč tudi poslušajo, predvsem argumente za posamezne trditve.
Kot sem že večkrat poudaril, moj namen ni zagovarjanje nepremišljene liberalizacije področja. Tako v osnovi marsikdaj zagovarjam rešitve obstoječe zakonodaje, v nekaterih elementih bi bila morda celo potrebna zaostritev, spet na drugih bi nemara kazalo stvari liberalizirati. Vsekakor pa zagovarjam, da se je potrebno področja lotiti celovito, argumentirano, preudarno, kar po mojem mnenju sedaj ni ravno slučaj in ne zgolj s prepisovanjem bolj ali manj posrečenih rešitev ali implementirati »prisilne« direktive EU.
Z omenjenim predlogom sem seznanjen, prav tako z odgovorom nanj.
Temeljno izhodišče bi moralo biti, da je nadzor nad oboroženim državljanom zelo nevarna zadeva.
Del mirovnega sporazuma v Ruandi je bil tudi nadzor nad orozjem. Leto kasneje so liste imetnikov registriranega orožja uporabili kot liste za krojenje udov.
Brez orožja nisi bolj varen, si samo nemočen.
Ni večje nevarnosti kot je neboječa oblast.
Govora je o gobjem družbenem pojavu, ki se kaže v vse večji odtujenosti med državo in državljani, ki je posebej izrazit pri sosedih preko Atlantika. Pogledi na to tematiko so sicer različni, sam vidim pomen države v smislu skupinskega izvajanja družbeno dogovorjenih elementov, institucije pa morajo izvajati delegirane naloge in delovati v mejah teh. Nedvomno si ne želim živeti v državi, kjer bi se moral boriti proti instituciji lastne države ali bi se ta borila proti meni. Ravno z namenom preprečiti takšne stanje je izrednega pomena aktivno prebivalstvo in uporablja legalnih in legitimnih metod za vpliv in nadzor nad institucijami. Ne glede na to, da po mojem mnenju orožje nikoli nebi smelo biti odgovor na tovrstne družbene izzive pa priznavam, da je v aktivni ali pasivni obliki v preteklosti večkrat odigralo pomembno vlogo pri zagotavljanju uresničitve legitimnih političnih ciljev, celo v primeru osamosvojitve Slovenije smo bili temu priča.
Evidentiranje ima nedvomno nekaj dobrih lastnosti, delno je to povezano tudi z umestitvijo naše pravne ureditve v evropski prostor, na drugi strani pa prinaša tudi določene negativne.
Glede na to, da so to zgolj nekateri od mnogih aspektov posesti orožja, se jih bomo v bodočih razmišljanjih nedvomno še dotaknili.
(27-02-2015, 17:51)miki123 Napisal: [ -> ]Še iz moje strani ena pripomba k diskusiji.
Ker smo že dolgo časa nazaj lahko razbrali, da zakonodajalec pri spreminjanju zakonodaje bere tudi spletna mnenja glede orožja (ta forum), bi rad izrazil moje osebno mnenje.
Že nekaj časa nazaj sem ustvaril temo Flobert orožje - predlog za spremembo Zakona o orožju , v sklopu te sem tudi podal predlog spremembe na portal predlagam.vladi.si, tam sem tudi dobil odgovor MNZ. V zaključku so napisali: "Vse navedeno pa narekuje, da se predlog temeljito preuči iz vseh zornih kotov ter rešuje ob naslednji spremembi Zakona o orožju." Zatorej upam, da se bodo spomnili tudi na moj predlog.
Z veseljem pa bi videl tudi liberalnejši pristop k zahtevam za druge vrste orožja, predvsem za enostrelno in repetirno orožje kallibra .22, eno-in-dvocevne enostrelne šibrenice, ter tudi orožje na črni smodnik.
LP
Je bil podan predlog, da se .22 in D kategorija šibrovk 'sprostita', pa žal pri organu ni bilo niti malo posluha, še manj ga je bilo za predlog, da lahko zbiralci avtomatskega orožja z njim streljajo recimo 3x letno, ob plačilu ustrezne takse in poprejšnji najavi.
(28-02-2015, 16:24)Ales Napisal: [ -> ] (27-02-2015, 17:51)miki123 Napisal: [ -> ]Še iz moje strani ena pripomba k diskusiji.
Ker smo že dolgo časa nazaj lahko razbrali, da zakonodajalec pri spreminjanju zakonodaje bere tudi spletna mnenja glede orožja (ta forum), bi rad izrazil moje osebno mnenje.
Že nekaj časa nazaj sem ustvaril temo Flobert orožje - predlog za spremembo Zakona o orožju , v sklopu te sem tudi podal predlog spremembe na portal predlagam.vladi.si, tam sem tudi dobil odgovor MNZ. V zaključku so napisali: "Vse navedeno pa narekuje, da se predlog temeljito preuči iz vseh zornih kotov ter rešuje ob naslednji spremembi Zakona o orožju." Zatorej upam, da se bodo spomnili tudi na moj predlog.
Z veseljem pa bi videl tudi liberalnejši pristop k zahtevam za druge vrste orožja, predvsem za enostrelno in repetirno orožje kallibra .22, eno-in-dvocevne enostrelne šibrenice, ter tudi orožje na črni smodnik.
LP
Je bil podan predlog, da se .22 in D kategorija šibrovk 'sprostita', pa žal pri organu ni bilo niti malo posluha, še manj ga je bilo za predlog, da lahko zbiralci avtomatskega orožja z njim streljajo recimo 3x letno, ob plačilu ustrezne takse in poprejšnji najavi.
Ta fobija organov mi ostaja nerazumljiva. Pred nosom je recimo primer Švice, Norveške, Finske, Švedske, Češke, kjer lahko vidimo primer dobre prakse - Lažja dostopnost do orožja ni škodljiva družbi kot celoti, prav tako v ZDA, saj je število zlorab
legalnega strelnega orožja relativno majhno. Temelj človekovih pravic je, da je vsak nedolžen, dokler ni spoznan za krivega. Zakaj torej ta strah pred oboroženim prebivalstvu? Kdor pride do orožja po legalni poti, se izkaže kot dober lastnik orožja in ga hrani na varnem mestu, je poučen in pouči svoje bližnje o varnem rokovanju z orožjem - ali ni to dovolj za preprečevanje raznih tragedij? Zakaj je legalen lastnik orožja tretiran kot kriminalec, oz. že neoborožen državljan stigmatiziran, če se odloči, da bo poskrbel za svojo varnost? Seveda so tu ilegalne poti, katere ubirajo kriminalci, ki ilegalno pridobljeno orožje zlorabijo - toda še vedno velja tisto: "The only way to stop a bad guy with a gun, is a good guy with a gun." Res je, da imamo za varnost državljanov Policijo, toda to je povsem neefektivno in neracionalno - vsaka sekunda šteje. Policista ne moreš nositi s sabo v žepu, da te bo branil. V Ustavo RS je potrebno zapisati, da je pravica do posedovanja strelnega orožja temeljna in brezpogojna pravica vsakega polnoletnega državljana Republike Slovenije. Če smo dovolj sposobni in zaupani, da lahko plačujemo davke in plače našim poslancem, vladi, sodstvu, policistom, vojakom, si zaslužimo tudi zaupanje, da samostojno poskrbimo za svojo varnost. Čas je, da si sami vzamemo pravico, saj nam je dal nihče ne bo. Že leta se prerekamo in debatiramo, premaknilo se pa ni NIČ.
Elementi na strani posestnika orožja (personalni elementi)
- Prosilec je prebivalec RS
(urejanje pravic le lastnemu prebivalstvu)
- Prosilec ima zakonsko predpisano starost za posamezen nivo pravic
(zakonska stipulacija polnoletnosti in povečane zrelosti s starostjo)
- Prosilec je opravilno sposoben
(zakonska stipulacija odgovornosti za lastna dejanja)
- Prosilec je zdravniško ustrezen za posamezen nivo pravic
(zdravstveno stanje mu omogoča, da v celoti nadzoruje svoja ravnanja pri uporabi orožja)
- Prosilec je zanesljiv
(življenjski slog mu omogoča, da očitnih možnosti za zlorabo zaradi uživanja psihoaktivnih substanc)
- Prosilec je pravno neoporečen
(v preteklosti ni bil, niti proti njemu ne potekajo postopki zaradi hujših kaznivih dejanj)
- Prosilec ima ustrezna znanja
(pridobil ustrezna teoretična in praktična znanja o orožju na splošno, o posamezni vrsti ter vrsti rabe (namensko lov, namensko samoobramba)
(sedaj; da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine; v predlogu se stipulira, da je temu tako, če iz okoliščin ne izhaja nasprotno. Dejstvo je namreč, da njegovo morebitno članstvo v kakršnikoli organizaciji ali zvezi (šport ali lov) samo po sebi v ničemer ne vpliva na morebitno zlorabo orožja, postopek pa se po nepotrebnem zaplete.)
Posamezen pogoj bi bilo potrebno natančno opredeliti, da se uravnoteži cilj (doseganje standardov, na drugi strani pa ne postavi tako visokih, da se s pomočjo tega ne povzroča šikaniranja prosilcev.
(28-02-2015, 18:02)miki123 Napisal: [ -> ]Ta fobija organov mi ostaja nerazumljiva. Pred nosom je recimo primer Švice, Norveške, Finske, Švedske, Češke, kjer lahko vidimo primer dobre prakse - Lažja dostopnost do orožja ni škodljiva družbi kot celoti, prav tako v ZDA, saj je število zlorab legalnega strelnega orožja relativno majhno. Temelj človekovih pravic je, da je vsak nedolžen, dokler ni spoznan za krivega. Zakaj torej ta strah pred oboroženim prebivalstvu? Kdor pride do orožja po legalni poti, se izkaže kot dober lastnik orožja in ga hrani na varnem mestu, je poučen in pouči svoje bližnje o varnem rokovanju z orožjem - ali ni to dovolj za preprečevanje raznih tragedij? Zakaj je legalen lastnik orožja tretiran kot kriminalec, oz. že neoborožen državljan stigmatiziran, če se odloči, da bo poskrbel za svojo varnost? Seveda so tu ilegalne poti, katere ubirajo kriminalci, ki ilegalno pridobljeno orožje zlorabijo - toda še vedno velja tisto: "The only way to stop a bad guy with a gun, is a good guy with a gun." Res je, da imamo za varnost državljanov Policijo, toda to je povsem neefektivno in neracionalno - vsaka sekunda šteje. Policista ne moreš nositi s sabo v žepu, da te bo branil. V Ustavo RS je potrebno zapisati, da je pravica do posedovanja strelnega orožja temeljna in brezpogojna pravica vsakega polnoletnega državljana Republike Slovenije. Če smo dovolj sposobni in zaupani, da lahko plačujemo davke in plače našim poslancem, vladi, sodstvu, policistom, vojakom, si zaslužimo tudi zaupanje, da samostojno poskrbimo za svojo varnost. Čas je, da si sami vzamemo pravico, saj nam je dal nihče ne bo. Že leta se prerekamo in debatiramo, premaknilo se pa ni NIČ.
V kolikor se nekoliko poglobimo v način delovanja državnih organov lahko vidimo, da je njihovo odklonilno stališče do orožja in oboroženih posameznikov lahko celo razumljivo.
V kolikor pride do kakršnekoli situacije v kateri je javnost ogorčena nad posledicami, ta vedno poizkuša najti krivca v državnem organu, ki področje pokriva. V primeru orožja je poleg vsega prisotna tudi nekakšna stigma, ki le še poveča pritisk. Zaradi tega se vsi organi odločijo za princip, kjer sebe poizkušajo zaščititi s pomočjo jasnega zavzemanja za prepovedi. Ker je v življenju veliko potencialno nevarnih stvari, smo skozi čas priča vedno novim in novim omejitvam, ki naj bi bili tu le zaradi nas samih. Ne glede na to, da sam zagovarjam določene prepovedi, predvsem pa obstoj zakonskih okvirov pa je pri takšnem pristopu potrebno biti vedno izredno pazljiv, saj se s tem zmanjšuje tudi naša osebna svoboda. Pri orožju ne smemo pozabiti še drugih elementov, kot je ES, psihološko zakoreninjen strah, ipd.
Kot sem že zapisal, prepovedi in omejitve nedvomno so potrebne, naj bi pa obstajale le v primeru, ko za to obstajajo izrazito dobri razlogi, sploh pri generalnih prepovedih ter še nekateri drugi elementi o katerih nekaj več ob kaki drugi priložnosti.
Oddelajmo svojo nalogo in pripravimo celovit in dobro argumentiran sklop izhodišče za novo zakonodajo in ne zgolj nekakšno krpanje obstoječe. Ali bo delo obrodilo sadove je seveda vprašanje na katerega ne ve odgovora nihče, ima pa bolje koncipiran in uravnotežen pristop nemara le nekoliko več možnosti.
Sicer se nisem poglabljav, pa vendar - ce govorimo o pravici do orozja zakaj je pogoj, da si clan strelskega drustva. Ce si prestal vsa preverjanja (zdravnik, policija, sodstvo) in solanje o varnem rokovanju z orozjem in dodamo pravico do orozja potem pogoj o strelskem drustvu oz. LD ni vec potreben.
Kakor se mi zdi nepotrebno locevati OL za sport, lov, varnost, saj so elementi preverjanja isti. Nobena uradna oseba pa ne bi smela soditi o tem ali sem ogrozen ali ne. Ce se pocutim ogrozenega potem bi mi varnostni OL morali izdati. Kako in kdaj bom uporabil strelno orozje in kje ga bom lahko nosil pa je jasno ( po mojem mnenju) napisano v zakonu o orozju oz. v kazenskem (pravnem) dokumentu. Verjamem, da vsi ki bi to imeli z nosnjo ne bi vznemirjali okolice po nepotrebnem - bolje imeti pistolo sabo in jo neuporabiti, kot jo neimeti in jo rabis.
Težko to v Sloveniji kjer učijo da treba pokleknit in molit odrešenja ko te nekdo ogroža oziroma napade.... važno je da žrtev preveč ne ogroža napadalca!!
2 posnetka GRA (German Rifle Association), ki bosta pripomogla k razpravi:
Še en video Skallagrim-a:
in pa spletna stran
Firearms United.[url=http://www.firearms-united.eu/make-changes][/url]
Pages: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15