izjave poslancev in evropske komisije na temo orožja

[poltergist]

g. Rok Štupar v imenu Slovenske zveze za praktično strelstvo ter ostalih športnih strelcev
Slovenska zveza za praktično strelstvo
Poljska pot 11, 1000 Ljubljana
Republika Slovenija
Državni zbor
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
SZPS v veliki meri podpira podan Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGP o nadzoru nabave in posedovanja orožja (EPA: 0986-VII) vendar želimo opozoriti da predlog stališča v določenih delih ni dovolj temeljit, pri konkretnem predlogu popolne prepovedi internetne prodaje orožja pa gre verjetno celo za napako, saj pomeni poskus zaostritve, celo glede na obstoječ predlog sprememb direktive.
PREDLAGAMO
1) da se v uvodnem delu stališča RS doda ugotovitev, da bi predlog sprememb direktive 91/477/EGP efektivno pravzaprav odpravil smisel kategorizacije strelnega orožja, kot jo je uvedla taista direktiva, saj bi ostalo le prepovedano orožje in pa strelno orožje, za katerega nabavo in posest je potrebna avtorizacija.
Obrazložitev: Direktiva je uvedla kategorije A, B, C in D prav glede na stopnjo »percepirane nevarnosti« orožja, pri čemer spada v A kategorijo najbolj nevarno - in civilom prepovedano, v D kategorijo pa najmanj nevarno orožje - civilom prosto dostopno. Poleg tega, da predlog direktive na novo ugotavlja, katero orožje (in celo ne-orožje) je potrebno uvrstiti v kategorijo A, povsem ruši tudi kriterije, ki jih je direktiva pred tem vzpostavila za nabavo in posest orožja iz posameznih kategorij.
Sporna točka (9) Predloga sprememb Direktive navaja: »Nekatera polavtomatska strelna orožja je mogoče brez težav predelati v avtomatsko strelno orožje, kar pomeni varnostno grožnjo. Nekatera polavtomatska orožja so lahko zelo nevarna tudi brez predelave v razred A, če sprejmejo veliko število nabojev. Pri takem polavtomatskem orožju mora biti zato prepovedana civilna uporaba.«
Predlog prepovedi nima utemeljitve, saj ne gre za prepovedano »nevarno« orožje iz kategorije A. Za orožje, ki ga je bilo mogoče "brez težav predelati v avtomatsko orožje" lahko praviloma ugotovimo, da ni bilo pravilno izdelano ali predelano - obrazložitveni memorandum predloga sprememb direktive v podrobni obrazložitvi specifičnih določb že ponuja tudi rešitev - določitev tehničnih meril za predelave, namesto implementacije lastnega predloga pa končni predlog sprememb vsebuje le prepovedi polavtomatskega orožja - ne glede na tehnične lastnosti, pač pa po zunanjem izgledu. Teza, da so nekatera polavtomatska orožja lahko zelo nevarna, tudi brez predelav v kat. A in morajo biti zato prepovedana, če sprejmejo veliko nabojev, nakazuje da dejansko nobeno polavtomatsko orožje ni »varno« - pred prepovedjo. Po eni od definicij se že s samo kapaciteto nabojnika definira tudi ognjena moč, zato lahko takšne ugotovitve in nestrokovne definicije vodijo le v nadaljnje prepovedi.
2) da se iz stališča RS črta predlog MNZ, naj se kot kriterij za razvrstitev orožja upošteva »ognjena moč« orožja, saj je ta pojem prav tako nedoločen in arbitraren, kot izgled orožja oz. »podobnost«, ki jo kot kriterij navaja predlog sprememb direktive, nadomesti naj se ga s z izrazom »tehnične lastnosti«.
Obrazložitev: Firepower je v angleškem jeziku terminološki standard oziroma fraza. Pomeni pa v oborožitvenem smislu nekaj več, kot ima nasprotnik. Izraz ognjena moč je zato pri strelnem orožju pomembna samo iz vidika operativno vojaškega izrazoslovja, ki nima mesta in ne povezave z civilnim orožjem. Izraz »ognjena moč« bi bilo napačno uporabiti kot sinonim za hitrost streljanja, ki jo lahko neko orožje doseže, saj to še zdaleč ni edini ali najpomembnejši aspekt »ognjene moči« nekega strelnega orožja.
3) da se že v stališču RS doda predlog za vzpostavitev in sprejem enotnih tehničnih kriterijev za izdelavo polavtomatskega in za predelave avtomatskega v polavtomatsko orožje (v smislu ireverzibilnosti takšne predelave z uporabo običajnih orodij in znanj). V predlog sprememb direktive naj se doda zahteva za uvedbo ukrepov, da se bodo sprejeti tehnični kriteriji izvajali na nivoju držav članic (podobno, kot predlog člena 10b določa za onesposobitev orožja). 
Obrazložitev: Takšno rešitev ponuja že uvod v predlog sprememb direktive.
4) da se iz stališča RS črta predlog MNZ za prepoved spletne prodaje orožja, zaradi manjše oziroma onemogočene sledljivosti le tega in se namesto tega izrazi zadržek tudi do predloga spremembe direktive v zvezi s prepovedjo nabave orožja z uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo za fizične osebe. 
Obrazložitev: Direktna spletna prodaja orožja in delov, ki niso v prosti prodaji, brez fizičnega preverjanja kupca že sedaj ni možna, zato takšna prepoved ni logična. Postopek daljinskih transferov med državami članicami je že sedaj zelo strogo reguliran in zahteva posredovanje državnih organov. Predlog direktive ne predvideva prepovedi nabave orožja preko spleta za trgovce in posrednike, pač pa le za fizične osebe.
Sporna točka (12) Predloga sprememb Direktive navaja: »Ureditve za prodajo strelnega orožja in njegovih sestavnih delov prek sredstev za komuniciranje na daljavo lahko pomenijo resno varnostno grožnjo, saj jih je težje nadzorovati kakor običajne načine prodaje, zlasti glede preverjanja zakonitosti dovoljenj na spletu. Zato je primerno omejiti prodajo orožja in sestavnih delov prek sredstev za komuniciranje na daljavo, predvsem interneta, na trgovce in posrednike.«
Predlog sprememb direktive predstavlja zavajajoče in neresnične ugotovitve. V Sloveniji že sedaj takšna prodaja brez fizičnega stika prepovedana. Že veljavna direktiva pa ureja transfere med državami članicami, ki so možni (tudi) na daljavo (npr. preko interneta, tudi med fizičnimi osebami) strožje, kot nakup v trgovini, zato so možnosti zlorab v resnici manjše in ne večje. Vsak nakup se namreč izvede s posredovanjem (predhodnim soglasjem) državnega organa (česar pri nakupu v fizični trgovini , ki se lahko izvede v nekaj minutah, ni), vzpostavljen pa je tudi sistem medsebojnega preverjana avtentičnosti teh soglasij, kar pomeni, da je možnost lažnega predstavljanja in nakupa z lažnimi dokumenti praktično izključena ali vsaj bistveno manjša, kot pri fizičnih nakupih v trgovinah. Če je bilo orožje in njegovi deli kupljeno preko interneta brez ustreznih dovoljenj (kot navaja obrazložitveni memorandum predloga), to ni moglo biti legalno (zakonodaja je v tem smislu že harmonizirana), z nabavo legalnih delov (ki po direktivi ne štejejo za orožje), pa delujočega orožja, brez izdelave vitalnih delov (cev, zaklep, ogrodje) ni mogoče sestaviti.
5) da se Republika Slovenija v svojem stališču izreče proti podeljevanju neposrednih izvedbenih pooblastil evropski komisiji.
Obrazložitev: Komisija se na tem področju s strokovnostjo ni izkazala (ravno nasprotno) in morebitno podeljevanje izvedbenih pooblastil, kjer bi dobila neposredno izvršno oblast, bi bilo nesmiselno opuščanje suverenosti RS.
Sporna točka (16) Predloga sprememb Direktive navaja: »Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta18.«

vir

[Iurium humanorum]

Včeraj« sem imel zanimiv pogovor o področju orožne zakonodaje, med drugim pa je beseda tekla tudi o 5. členu, 1. odstavek: »...Member States shall authorise the acquisition and possession of firearms only by persons who have good cause and who...«.

Moj sogovornik je vneto zagovarjal tezo, da je obstoj »utemeljenega razloga« eden ključnih elementov sedanje zakonodaje, ki zagotavlja varnost.

Sam se s to tezo nikakor nisem strinjal in trdil, da je le ta docela nepotrebna in, ki prinaša vrsto popolnoma nepotrebnih težav. Če upoštevamo izhodišče, da je glavni cilj orožne zakonodaje onemogočati legalno posest strelnega orožja osebam, ki za to niso primerne (znanje, zdravstveni razlogi, naklep), je docela nepomembno zakaj nekdo orožje želi posedovati, če ne obstaja eden od zgornjih zadržkov. Na drugi stani obstoj utemeljenega razloga za posest nima na primernost posameznika popolnoma nobenega vpliva. Povedano drugače, tudi v kolikor je nekdo član lovske,  strelske, ali kake druge »primerne« organizacije, lahko v celoti neodvisno od tega zaradi drugih osebnih razlogov za posest ni primeren, zaradi tega, ker nekdo ni član zgoraj omenjenih organizacij pa prav tako ne bo okolju predstavljal nič večjo grožnjo, kar pa je bistvo izhodišče orožne zakonodaje.

Poleg tega aktivno dokazovanje utemeljenosti za seboj potegne dodatno serijo problemov, saj se pojavi potreba po izdajanju potrdil, s tem povezano vprašanje katera so društva ali zveze, ki takšna potrdila lahko izdajajo, pod kakšnimi pogoji, ipd., pri tem pa se prične posest orožja mešati s športnimi vidiki, kar je absurd. Ne nazadnje se pojavi tudi vprašanje enakosti pred zakonom, saj se posameznike v podobnem pravnem položaju pred zakonom obravnava docela različno. Če v primeru lovske organizacije teh težav načeloma ni, je pri športnih problem izrazit, v primeru zbirateljstva pa krovnih organizacij v tem smislu ni, posledično pa odpade tudi možnost izdajanja potrdil.

V kolikor potegnemo vzporednice s pridobivanjem vozniškega izpita za vozila. Zakonodaja v tem primeru postavlja niz pogojev, ki jih mora posameznik izpolnjevati, na podlagi opravljenih preverjanj pa se mu izda potrdilo, ki dokazuje njegovo primernost za udeležbo v cestnem prometu. Si predstavljamo kako absurdna bi bila situacija, če bi nas ob prijavi na izpit vprašali za razlog naše želje imeti vozniški izpit, ali celo zahtevali potrdilo kake organizacije, recimo »voznikov v službo« ali pa »voznikov za na počitnice«, ipd. Prav tako nesmiselno bi bilo, če bi imeli vozilo registrirano le za vožnjo v službo, za počitnice pa bi potrebovali drugega.

Če torej povzamem, utemeljen razlog je določba, ki za seboj potegne vrsto zapletov, ki pa v ničemer ne prispevajo k dosegi izhodišč orožne zakonodaje, ki je omejevanje legalnega dostopa do orožja neprimernim osebam, zaradi tega pa je ta sama sebi namen in nepotrebna administrativna ovira primerna za odstranitev iz zakonodaje, slednja pa naj se osredotoči na vprašanja, ki imajo realne učinke na zagotavljanje splošne varnosti.

P.S. Žal utemeljitve o blagodejnih učinkih določila v zvezi z utemeljenimi razlogi nisem uspel slišati.

[JRC]

Kot jaz razumem, je "utemeljen razlog" povezan potem tudi s tem, kako z orožjem (lahko) ravnamo.
Varnostno (prenašanje, nošenje), športno (prenašanje), lovsko (v revirju...).

Se pa strinjam, da je "utemeljen razlog" zelo za lase privlečen in da bi se (način ravnanja) lahko kako drugače reguliralo.

[Mato]

Vse skupaj je v duhu, da zgleda na papirju zakomplicirano, da imajo uradniki izgovor, da ma družba dober občutek samo po sebi pa nima efekta oz. je brezveze. Ampak to je tako ali tako eno izmed vodil bilokere zakonodaje tako, da ni treba biti preveč presenečeni nad tem. Po komunikaciji s parimi politiki in širše je povsem jasno, da premik v glavah (še) ni možen in, da bo sedanje stanje se krpalo in preurejalo dalje še nekaj časa...

[Iurium humanorum]

Sedanja zakonodaja je sklop bolj ali manj posrečenih rešitev. Težava je, ker nekateri sveto verjamejo, da so vse rešitve dobre (ter tudi nujno potrebne), v njihovem prepričanju pa jih vzpodbujajo tudi tisti, ki bi lahko (morali) vedeti, da temu ni tako. Posledično je vse prepogosto slišati (posvet Šoltesa, parlamentarna komisija) brezkompromisne slavospeve sedanji ureditvi (resda deluje, je pa daleč od idealne), v celoti pa se zanemarjajo izhodišča.

Ravno na ta vidik vedno znova opozarjam. Naša ureditev (Slovenija) ima nekaj primernih izhodišč, ki bi jih kazalo zapisati med minimalne standarde (Evropa), za oceno kaj je dejansko pomembno ter potrebno in kaj ne pa je vedno smiselno izhajati iz izhodišč, saj je le tako mogoče stvari ustrezno ovrednotiti. Sprejemanje sedanjega stanja, kot dejstva in razpravljati le o obsegu novih zaostritev ne bo prinesla ničesar dobrega razen, vedno slabše zakonodaje.

Cilj vseh je, ali vsaj moral bi biti, enoten; imeti takšno zakonodajo, ki bo temeljila na dejstvih,  ki bo učinkovita, ki ne bo po nepotrebnem omejevala in, ki jo bo kar čimbolj enostavno izvajati.

[Iurium humanorum]

Še eden od zanimivih utrinkov včerajšnjega pogovora.

Velika Britanija ima v svoji zakonodaji določilo, da ni dovoljeno posedovati žepnih nožev, pri katerih se rezilo zaskoči v odprtem položaju. V Sloveniji imamo na tem področju veliko bolj smiselno zakonodajo (obstaja na primer nesmiselnost prepovedi bodal - oboje stransko brušenih rezil) in takšne omejitve ne poznamo.

Navzlic omenjeni prepovedi imajo v Veliki Britaniji še vedno velike težave z uporabo rezilnih orodij za izvajanje družbeno problematičnih dejanj. Njihovo razumevanje je, da bi odprava zgoraj omenjenih določil obseg tovrstnih dejanj nedvomno povečala. V kolikor pri oceni upoštevamo le njihovo izkušnjo (kljub prepovedi težava še vedno obstaja), bi se nemara lahko z dedukcijo prišlo do takšnega sklepa, ob upoštevanju razmer v Sloveniji pa kaj hitro vidimo, da očitno tovrstne naprave niso posebej problematične, saj množičnih težav na tem področju pri nas nimamo, navzlic popolni liberalizaciji posesti tovrstnih sredstev.

V kolikor se problematike lotimo na docela racionalen način, kaj hitro ugotovimo, da je srž problema v posameznikih, oziroma njihovem odnosu do določenih ravnanj in ne sredstvih samih. V tem vidiku strelno orožje ni nobena izjema.

Ravno zaradi tega je pri spreminjanju zakonodaje vedno potrebno izhajati iz temeljnih izhodišč in vse ukrepe ocenjevati iz te perspektive in ne le slepo dopolnjevati nabor omejevalnih, saj je velika verjetnost, da ne bodo dosegli želenega učinka, pri tem pa bodo kršili načela pravne države, kot je nujnost in sorazmernost ukrepov.

[Bobo]

Zakaj komisija DZ ni sprejela sklepa o zavrnitvi predloga direktive v celoti? Glasovali so 6:10.
Koga boste volili na naslednjih volitvah?

Nobenega!

[JRC]

Bobo: potem boš glasoval za zmagovalce volitev 

[Bobo]

Nope.

[p0gi]

En kratek povzetek, kako EK želi nekaj prepovedati v ˝korist varnosti˝ brez kakršnih koli dokazov in ocene učinka. Medtem pa konvencija Združenih Narodov o nezakoniti trgovini z orožjem iz leta 2001 govori ravno nasprotno.

To conclude it is worth mentioning that our analysis of the achievements in terms of security nas been limited by the current lack of comprehensive information base including specific and detailed data on criminal offences committed with legally owned firearms, converted alarm weapons, reactivated firearms in EU MS. This is one of the major obstacles preventing policy makers from designing evidence-based policies dealing with civilian firearms. (Evaluation of firearms Directive, 2014)

Ni podatkov o številu kaznivih dejanj povzročenih z legalnim, predelanim signalnim in onesposobljenim orožjem. Zato je sprejemanje odločitev na podlagi empiričnih dokazov nemogoče. Torej ni niti podatkov o kaznivih dejanjih, kaj šele ocene učinka, da bi prepovedi sploh privedle do povečanja varnosti.

 Po drugi strani onesposobitev orožja po ˝Protokolu o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi (Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, 2001)˝ razumemo kot instrument, da se orožje na eni strani »iztrga« iz nelegalnega trga, po drugi strani pa, da se prepreči prehod legalnega orožja na nelegalni črni trg, saj mora biti tako onesposobljeno, da ga ni mogoče več uporabiti kot orožje. (Izjava MNZ, 2015)

Ta Protokol konvencije ZN pa govori ravno nasprotno. Govori o onesposobitvi strelnega orožja kot orodje k zmanjševanju ilegalne trgovine in boju proti organiziranemu kriminalu. S primerno deaktivacijo orožja preprečimo, da bi pristalo v rokah kriminalcev in se uporabilo kot orožje ali pristalo na črnem trgu. Tisoče kosov iztrošenega vojaškega orožja v orožarnah in v lasti vojnih veteranov lahko hitro (in tudi pogosto) konča na črnem trgu in v rokah kriminalcev. Z onesposobitvijo le-tega pa se omogoči ohranitev monetarne vrednosti in možnost legalne prodaje, s tem pa se zmanjša tudi možnost, da bi to orožje še delujoče pristalo na črnem trgu.


Skratka, kar se tiče ˝zagotavljanja varnosti˝ so nekateri predlogi EK popolnoma zgrešeni. Ne le, da dokazov o pozitivnih učinkov na varnost ni, ravno nasprotno - prepoved bi lahko povečala trgovanje na črnem trgu.

[Emilijan]

Igor Šoltes na Portal+

http://www.portalplus.si/1304/eu-orozje/

[Iurium humanorum]

Ali je primerno v osnovi orožje opredeljevati, kot vojaško, civilno, lovsko, športno, ipd?
Ne, saj gre za kategorizacije na podlagi uporabe in ne orožja. V mnogih primerih orožje ni izdelano na način, ki bi omogočal uporabo za več, kot eno področje uporabe, so pa nekatera orožja občasno zasnovana ali izdelana na način, da so nekoliko bolj primerna za posamezno področje uporabe. Pri tem ne gre zanemariti niti tega, da lahko orožje skozi prizmo časa spreminja svojo primernost. Vzemimo za primer repetirno puško z valjastim zaklepom. V času svojega nastanka, je ta veljala za primarno vojaško orožje, saj je predstavljala vrhunec tedanje tehnologije, ne pa tudi za šport ali lov, predvsem zaradi dosegljivosti tehnologije in s tem povezane visoke cene. Z razvojem samo-polnilnih orožij je postala vse manj primerna za širšo vojaško uporabo uporabo, vendar toliko bolj zanimiva za področje lova in športnega streljanja. Ali to pomeni, da je dan danes ni mogoče uporabljati v vojaške namene? Nikakor, le upoštevati je potrebno nekatere taktične omejitve, to pa dokazuje tudi uporaba tako zasnovanih orožij na področju vojaškega ali policijskega ostrostrelstva (taktična oznaka).

Vzemimo še en primer, ko je bilo na primer orožje zasnovano za področje vojaške uporabe, ker pa proizvajalec v tej skupini kupca ni uspel najti, je izdelek ponudil civilnemu trgu. Je to vojaško ali civilno orožje? Imamo tudi obratne primere in so oborožene sile posamezno vrsto orožja prevzele iz civilnih sfer. Tipičen primer so puške za ostrostrelno delovanje, ki so marsikdaj enake tistim, ki se uporabljajo pretežno za športno streljanje.

Opredeljevanje orožja, kot vojaškega, v smislu posebej nevarnega, je nesmiselno tudi zaradi tega, ker obstaja vrsta institucionalnih uporabnikov, kot je policija, carina, obveščevalne službe, ipd. Je »policijska puška« bolj ali manj nevarna od »vojaške puške«?

Žal opredeljevanje orožja na način iz naslova pogosto uporabljajo tudi uporabniki iz civilne sfere, predvsem v svoji želji, da bi le to pokazali, kot »manj problematično«. Pri tem se pozablja, da je to izrazito spolzek teren, saj se kaj hitro znajdemo pred situacijo, ko nekdo takšno orožje uporabi, oziroma natančneje zlorabi, za družbeno problematično ravnanje, posledica tega pa je njihova uvrstitev na seznam prepovedanega orožja.
Orožje ima določene tehnične lastnosti, na teh pa bi moralo temeljiti tudi razvrščanje. Če se vrnemo na našo repetirno puško z valjastim zaklepom, je to točno to, repetirna puška z valjastim zaklepom, ki jo v določenem trenutku lahko uporablja policija, vojska, športniki, zbiralci, lovci, za samoobrambo, kriminalci, teroristi,...

Kdor meni, da je sedanji način delitve, oziroma razvrščanja smiseln; če o uporabniku ne vemo nič, kam spada puška na spodnji fotografiji?

[Mato]

Vojaško orožje se uporablja zaradi tega, ker želijo pridobiti alibi pri laični javnosti, da gre za nevarno in splošni rabi nepotrebno orožje, ki naj bi bilo zgolj za vojake in policiste. To je vsiljen termin, ki ga nekateri pač uporabljajo ker padajo na te fore oz. ne pomislijo, da s tem že pristaneš na bitko na tujem terenu. Kot si rekel bedasto izrazoslovje (kot tista ideja pred časom "športni rekvizit") oz. ne bi smeli pristati na to. Amerosi imajo termine podobne hicap magazines, fully automatic, assault weapons, etc...

Dovolj naj bo avtomatsko, polavtomatsko, repetirno, kratkocevno, gladkocevno, dolgocevno ipd...

[matjaz43]

Dejstvo je, da vojaška jurišna pištola Beretta 92 zgleda povsem drugače in bolj napadalno kot npr policijska Beretta 92 ali pa celo kot športna pištola Beretta 92.......... (rolling eye)

[Emilijan]

Ja, ta izraz "podobnost", ki si ga je privoščil nek vrhovni organ z nešteto svetovalci itd., je za neko resno argumentacijo precej smešen. Naj podam mogoče malo ekstremnejši primer.
Imate slepo osebo, ki še ni videla puške in vas sprašuje, kakšna je razlika med vojaško in "civilno" puško. Kako bi ji to obrazložili ?
"Vojaška ima cev, zaklep, leseno kopito, petelin, sprednji in zadnji merek."
"Civilna ima cev, zaklep, leseno kopito, petelin, sprednji in zadnji merek."
In slepec bo odgovoril, "ja saj so si res podobne...."

[Uroš Palhartinger]

http://www.portalplus.si/1304/eu-orozje/

[milans]

Igor Šoltes na Portal+

http://www.portalplus.si/1304/eu-orozje/

Evropski poslanec Igor Šoltes opozarja na številne dvome glede smiselnosti predloga Evropske komisije o omejevanju pravice do zakonitega nakupa in posesti strelnega orožja. Hitro se namreč lahko zgodi, da bi pretirano zaostrovanje legalne trgovine z orožjem sprožilo ravno nasprotni učinek, okrepilo črni trg, zbiratelje in lovce pa spremenilo v ilegalce... tu bi dodal neproblematične ilegalce :)

[dani_79]

hhehe kak biznis zdaj hoče Šoltes iz tega delat hahahah

[Matej045]

hhehe kak biznis zdaj hoče Šoltes iz tega delat hahahah

Pač, saj je politik. Kot dober politik se je do sedaj tudi izogibal jasnih opredelitev po sistemu za/proti in tudi članek je napisan na ta način v smislu, da je še čas za spremembe predloga, da ispade všečen za obe strani - tiste za in tiste proti. Nikjer ni zaslediti konkretnega stališča, ali je za ali proti spremembam kategorij A in B kot so navedene v predlogu komisije in kaj se bo zgodilo v primeru, če predlog v tem delu ne bo popravljen (tako, da se kategorij ne spreminja).

[Emilijan]

Zanimivi podatki: število umorov na 100.000 prebivalcev po državah.
https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_co...icide_rate
Kakor kažejo številke tabele, naj bi bili po predlogu EU k. "kaznovani" ravno prebivalci držav z najnižjo stopnjo.

In po dekadah: https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_co..._by_decade
V obdobju 2000 je tudi SLO.