Ocena teme:
  • 0 Glas(ov) - 0 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Naboji NORINCO 7,62x39 FMJ 123gr surplus
#1
Proizvajalec: North Industries, Kitajska    
Kaliber: 7,62x39mm   
Zrno: 8 g (124gr) FMJ   
Tulec: kovinski, pobakren   
Netilka: Berdan   
Pakiranje: 500 kosov   

Cena: 110,00 Euro/500 kosov (0,22 Euro/kos)   
Količinski popust: 5000+ (-5%) in 10000+ (-10%)   

REBEC d.o.o.   
www.rebec.si    
shop@rebec.si
Odgovori
#2
Že na zalogi?
Odgovori
#3
Na zalogi!
Odgovori
#4
Če je to ista stvar, je tule dober test teh nabojev:




In še meritev streljanja:

Odgovori
#5
V soboto sem z ruskim SKS na 100 m z naslona streljal te kitajske naboje (fabrika 31, letnik 70), madžarski surplus MFS, nabavljen pred časom pri Rebcu in jugoslovanske naboje Igman Konjic letnik 1977. Streljal sem po 20 nabojev na tarčo. Presenetljivo je najbolje grupiral kitajec, najslabše pa medeninasti IK, s tem, da razlike niso bile velike. Kitajce sem spravil v 18 cm, Konjica pa v 22. Kitajec je naredil lepo grupo okoli sredine, z nekaj flyerji pod črnim, ki so poslabšali sliko razsipanja. Ob priliki bom ponovil na strelišču na Dolenjki in to z jugoslovansko PAP, ki se ji da zapreti plinski valj in ima precej bolj kulturen sprožilec.

Lep pozdrav, Marko
Odgovori
#6
(16-05-2016, 11:39)Rombon Napisal: V soboto sem z ruskim SKS na 100 m z naslona streljal te kitajske naboje (fabrika 31, letnik 70), madžarski surplus MFS, nabavljen pred časom pri Rebcu in jugoslovanske naboje Igman Konjic letnik 1977. Streljal sem po 20 nabojev na tarčo. Presenetljivo je najbolje grupiral kitajec, najslabše pa medeninasti IK, s tem, da razlike niso bile velike. Kitajce sem spravil v 18 cm, Konjica pa v 22. Kitajec je naredil lepo grupo okoli sredine, z nekaj flyerji pod črnim, ki so poslabšali sliko razsipanja. Ob priliki bom ponovil na strelišču na Dolenjki in to z jugoslovansko PAP, ki se ji da zapreti plinski valj in ima precej bolj kulturen sprožilec.

Lep pozdrav, Marko

A te pobakrene kitajce se da reloadat? Imajo berdanovo netilko sicer.

Ampak če izvzamemo to, a to mehko jeklo se da reloadat?
Odgovori
#7
Pobakrene jeklene tulce se da ponovno napolniti, a je za to škoda matric, saj jih hitro pobere hudič. Ne vem zakaj bi se trudil z jeklenimi tulci, ko je pri nas na razpolago veliko medeninastih tulcev iz časov JNA, ki jih večinoma nihče ne pobira. Odkar sem pri Rebcu kupil Murom berdan netilke KV-24, sem napolnil kar nekaj teh nabojev - imam hidravliko za izbijanje berdanovih netilk in mi je všeč streljati z domačico. Je pa ekonomičnost tega početja zelo vprašljiva, saj so najceneše krogle po 20 centov, smodik N120 je po deset centov na naboj, pa še netilka 3,6 centa, natančost domačice pa pri streljanju iz AK, SKS ali VZ58 pa ne opraviči skoraj dvojne cene in dela. Čisto drugače je, če polniš za puško CZ-527 v tem kalibru; takrat šele vidiš, da se da s tem nabojem na razdaljah do 300 m doseči prav presenetljivo natančnost.

Lep pozdrav, Marko
Odgovori
#8
Kot sem zadnjič napovedal, sem se malo bolj resno lotil testiranja kitajskih surplus nabojev 7.62x39, ki so po nadvse ugodni ceni naprodaj pri Rebcu. Na strelišču na Rudniku sem na razdaljo 50 m streljal s skoraj novo jugoslovansko PAP M59/66, naslon spredaj in zadaj, tarče v soncu, merki v senci, kontrast in vidljivost odlična. Prvi, hladni strel sem izstrelil v nasip, nato pa sem počasi streljal na štiri tarče na istem nosilcu. Da bi izločil dejavnik utrujenosti oči sem streljal po en strel v vsako tarčo in tako v desetih krogih test zaključil. 
 
Testirane so bile naslednje štiri vrste nabojev 7.62x39:

Domačica: tulec PPU, netilka LR Murom KVB-7, smodnik Vihtavuori N125 - 25 grainov, krogla svinčena, oplaščena S&B 123 grainov, tovarniški tip 2907;

JNA surplus Igman Konjic: oznaka na tulcu IK in letnica 1977, tulec medeninast, krogla M67, svinčena, oplaščena s tombakom - 123 grainov;

Madžarski surplus MFS, ki ga je pred časom prodajal Rebec: oznaka na tulcu 23 in letnik 76, tulec jeklen, lakiran, krogla FMJBT z železnim jedrom, plašč krogle železen, pobakren - 123 grainov;

Kitajski surplus: tovarna 31, letnik 70, tulec jeklen, pobakren, krogla FMJBT z železnim jedrom, plašč krogle železen, pobakren - 123 grainov.
 
Pričakovano se je najbolje obnesla domačica, razsipanje desetih strelov je bilo 3,75 cm, naslednji je bil Kitajec z razsipanjem 6,7 cm, sledi Igman Konjic s 7,1 cm, najslabši pa je bil madžarski surplus s poudarjenim vertikalnim stringingom in razdaljo od centra do centra najbolj oddaljenih zadetkov 9,9 cm. 

               
 
Na koncu sem na 100 m oddaljeno tarčo izstrelil še preostalih 19 kitajcev. Razsipanje je bilo 15,5 cm, če pa odštejmo en zadetek, ki vidno odstopa (najverjetneje po moji krivdi), pa 12,7 cm, kar se lepo ujema z rezultatom na 50 m. 

   

Zastojev med streljanjem skupaj 60 nabojev ni bilo.
 
Skratka, po mojih dosedanjih izkušnjah z dvema puškama (ruska SKS M45 in jugo PAP M59/66) in po tem testu lahko ocenim, da so kitajski naboji kakovostni in da tudi po 46 letih popolnoma ustrezajo nalogam, za katere so bile razvite puške SKS in AK. Dober strelec z ohranjeno SKS, PAP ali AK bi moral kitajski surplus na 100 m brez težav spraviti v črno (20 cm), za kaj drugega pa ne puška, ne strelivo nista bila projektirana. Ne smemo pa pozabiti, da je ves surplus koroziven in da vojaški smodniki ne slovijo po čistem izgorevanju - blago rečeno. Po streljanju sledi temeljito čiščenje orožja, ki ga je treba večkrat ponoviti.

Lep pozdrav, Marko
Odgovori
#9
Tudi pred leti ko je bilo na voljo kupiti 9mmluger naboje Kitajskega proizvajalca North Industries
so se zelo dobro izkazali tako po preciznilosti in zanesljivosti..
Tako da bom tudi jaz kupil ta Kitajski Surplus..Za zabavo bo odličen..
Drugače pa Marko hvala za tvoj objavljen test...
Odgovori
#10
(27-05-2016, 11:47)Rombon Napisal: Kot sem zadnjič napovedal, sem se malo bolj resno lotil testiranja kitajskih surplus nabojev 7.62x39, ki so po nadvse ugodni ceni naprodaj pri Rebcu. Na strelišču na Rudniku sem na razdaljo 50 m streljal s skoraj novo jugoslovansko PAP M59/66, naslon spredaj in zadaj, tarče v soncu, merki v senci, kontrast in vidljivost odlična. Prvi, hladni strel sem izstrelil v nasip, nato pa sem počasi streljal na štiri tarče na istem nosilcu. Da bi izločil dejavnik utrujenosti oči sem streljal po en strel v vsako tarčo in tako v desetih krogih test zaključil. 
 
Testirane so bile naslednje štiri vrste nabojev 7.62x39:

Domačica: tulec PPU, netilka LR Murom KVB-7, smodnik Vihtavuori N125 - 25 grainov, krogla svinčena, oplaščena S&B 123 grainov, tovarniški tip 2907;

JNA surplus Igman Konjic: oznaka na tulcu IK in letnica 1977, tulec medeninast, krogla M67, svinčena, oplaščena s tombakom - 123 grainov;

Madžarski surplus MFS, ki ga je pred časom prodajal Rebec: oznaka na tulcu 23 in letnik 76, tulec jeklen, lakiran, krogla FMJBT z železnim jedrom, plašč krogle železen, pobakren - 123 grainov;

Kitajski surplus: tovarna 31, letnik 70, tulec jeklen, pobakren, krogla FMJBT z železnim jedrom, plašč krogle železen, pobakren - 123 grainov.
 
Pričakovano se je najbolje obnesla domačica, razsipanje desetih strelov je bilo 3,75 cm, naslednji je bil Kitajec z razsipanjem 6,7 cm, sledi Igman Konjic s 7,1 cm, najslabši pa je bil madžarski surplus s poudarjenim vertikalnim stringingom in razdaljo od centra do centra najbolj oddaljenih zadetkov 9,9 cm. 


 
Na koncu sem na 100 m oddaljeno tarčo izstrelil še preostalih 19 kitajcev. Razsipanje je bilo 15,5 cm, če pa odštejmo en zadetek, ki vidno odstopa (najverjetneje po moji krivdi), pa 12,7 cm, kar se lepo ujema z rezultatom na 50 m. 



Zastojev med streljanjem skupaj 60 nabojev ni bilo.
 
Skratka, po mojih dosedanjih izkušnjah z dvema puškama (ruska SKS M45 in jugo PAP M59/66) in po tem testu lahko ocenim, da so kitajski naboji kakovostni in da tudi po 46 letih popolnoma ustrezajo nalogam, za katere so bile razvite puške SKS in AK. Dober strelec z ohranjeno SKS, PAP ali AK bi moral kitajski surplus na 100 m brez težav spraviti v črno (20 cm), za kaj drugega pa ne puška, ne strelivo nista bila projektirana. Ne smemo pa pozabiti, da je ves surplus koroziven in da vojaški smodniki ne slovijo po čistem izgorevanju - blago rečeno. Po streljanju sledi temeljito čiščenje orožja, ki ga je treba večkrat ponoviti.

Lep pozdrav, Marko

Kaj hitrosti nisi meril zanima me vsaj za domačico...se pa nikakor ne strinjam z tvojo trditvijo glede polnjenja jeklenih tulcev in da je škoda matric ker jih hitro pobere hudič in da bi se mučil z jeklenimi tulci...očitno nisi poskusil napolnit nobenega saj sicer ne bi tega trdil, jekleni lakirani tulci se kalibrirajo kot za šalo lažje kot medeninasti in tudi kroglo super držijo...poskusi, posledično tudi obrabe matrice ne more biti Handče sploh lahko govorimo o kaki obrabi ob normalni uporabi se razume.
Odgovori
#11
Žal še nisem kupil merilca hitrosti. Vem, da je nujen, a imajo krogle in smodnik le prednost pri nakupu.
Kar se tiče polnjenja jeklenih tulcev, sam nisem poskusil, saj imam kakih 1000 kosov raznetilkanega Igmana, pa mi ni bilo treba. Sledim pa ruskim forumom, kjer kljub hudemu pomanjkanju medeninastih tulcev na ruski strelski sceni odločno odsvetujejo polnjenje jeklenih tulcev, med drugim tudi zaradi pogostih trganj tulca že pri prvem streljanju z njihovimi tovarniško narejenimi naboji. Izvozni Barnaul, ki ga poznamo mi, je za njihove razmere špica kvalitete, se pa tam očitno prodaja marsikaj bistveno slabšega. Legalnega vojaškega surplusa pri njih ni, kar pa se pojavi, je bilo ukradeno in je pri uporabi povezano z vsemi možnimi pravnimi posledicami.

Lep pozdrav, Marko
Odgovori
#12
Hvala za tale test, res cenim, če se nekdo tako potrudi!

Zanimivo bi bilo videti, kako se obnesejo tudi drugi naboji, npr. nemški
http://rebec.si/si/naboj-sm-7-62x39-fmj-i549.shtml

stane le 25 centov...

Ali pa kakšen dražji, da se vidi, če je sploh kaj razlike (razen v ceni) :)
Odgovori
#13
Slišal sem, da so ti naboji le prepakirani Madžarski surplus in prodajani preko Nemcev.
Odgovori
#14
Firma Chemnitzer Sportwaffen- und Munitionsfabrik (SM) iz Nemčije ne proizvaja streliva, ampak kupuje surplus, poskrbi za CIP registracijo in na tulce s črno barvo natisne kaliber naboja, saj drugače ne smejo v civilno sfero. Surplus kupujejo, kjer je na razpolago. Kitaski na primer izvira iz Albanije. Tja je prišel s kitajsko vojaško pomočjo v obdobju, ko je se je Enver Hodža sprl z Rusi in se naslonil na Kitajsko. Pred kitajskim je bil aktualen madžarski surplus, še pred tem pa češki, odlični surplus, z oznako tovarne bxn (Sellier&Bellot). Ruski surplus izvira iz Belorusije in Ukrajine, Rusija ga baje ne prodaja.

Testiral sem tisto, kar je na razpolago, mogoče bi bila zanimiva primerjava še s komercialnim strelivom Barnaul, ki je sicer dražji, a ima svinčeno, oplaščeno kroglo. 

Lep pozdrav, Marko
Odgovori
#15
vse lepo in prav, dobro ste se lotili ampak za koji k. ima smisel delat testiranja kombinacije strelivo+puška, ki ti grupira okoli 20cm/100m?!? Verjetno še buckshot iz šrotflinte naredi podobno grupo...
Odgovori
#16
(29-05-2016, 06:30)Kristian Napisal: vse lepo in prav, dobro ste se lotili ampak za koji k. ima smisel delat testiranja kombinacije strelivo+puška, ki ti grupira okoli 20cm/100m?!? Verjetno še buckshot iz šrotflinte naredi podobno grupo...

Mogoče bi bilo bolj zanimivo poskusit iz kake češke ali zastave repetirne puške jih je kar dosti med jagri v posesti...je pa res da tu tople vode ne bo odkrite, saj se ve za kaj je ta naboj in puške namenjen...no pa vseeno zakaj ne če ima negdo voljo Clap
Odgovori
#17
Super...le takoj v napad..treba človeka takoj grajat ...in spet eni in isti..A res nekateri nimate drugega dela kot da  napadate in grajate s svojimi bedastimi vprašanji..in to eni in isti...
hvala bogu da se še kljub temu da eni in isti napadate in širite negativizem najde in si vzame čas objavi tak test..
Odgovori
#18
(29-05-2016, 10:29)sandiruger Napisal: Super...le takoj v napad..treba človeka takoj grajat ...in spet eni in isti..A res nekateri nimate drugega dela kot da  napadate in grajate s svojimi bedastimi vprašanji..in to eni in isti...
hvala bogu da se še kljub temu da eni in isti napadate in širite negativizem najde in si vzame čas objavi tak test..

Ups... napad, graja, bedasta vprašanja...kje pa si to našu v tej temi, ki je prav zanimiva razen tega tvojega zadnjega prispevka ki je čist mimo teme Nod  kateri pa so tisti eni in isti po tvoje Hand
Odgovori
#19
Jaz sem testiral s papovko zato, ker imam rad zgodovinsko vojaško orožje, ga posedujem in me zanima kaj se da z njim narediti in kako iz njega izvleči čim več. Poleg tega osebno raje streljam 20 centimetrski grupe kot polmetrske, še posebej če je to možno pri isti ceni. Ker na streliščih vidim celo vrsto ljudi, ki streljajo s podobnimi krepelci, sem si mislil, da bi rezultati lahko še koga zanimali. V naslednji reinkarnaciji, ko bom bogat, si bom kupil CZ 527 v tem kalibru, pa bom lahko streljal 2-centimetrske grupe.

Lep pozdrav, Marko
Odgovori
#20
Spoštovani Marko,
hvala za tvoj prispevek in trud pri testiranju streliva. S svojimi ugotovitvami in zapisi na tem forumu si odgovoril na večino vprašanj, ki jih kupci surplus streliva postavljajo v naši trgovini.
S spoštovanjem,
Mitja Rebec
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 1 Gost(ov)