Ocena teme:
  • 11 Glas(ov) - 4 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Zaostritev EU zakonodaje o orožju
Seveda, ampak ce je prebivalstvo in politika neke drzave enotna, potem tudi eu poslanci ne tvegajo, saj jim mandat dajo volilci in ne politicna grupacija.
Odgovori
.............in potem svizec zavije čokolado
Odgovori
Zaenkrat je najvecja nevarnost v tem, da je procedura taksna, da lahko pride do situacije, ko se o vlozenih amandmajih sploh ne bo razpravljalo, ampak bodo poslanci sprejeli predlog direktive.
Dejansko morajo besedilo direktive poslanci zavrniti, sele potem pridejo na vrsto razprave in glasovanja o amandmajih.
Odgovori
Ja ta EU-kracija je deluje kot valjar vse pred seboj gazi , saj da bi kaj padlo mora pasti 2x ,1x padec pomeni samo debato glasovanje o amandmajih, pa tudi po dveh zavrnitvah še ni končano zadeva zaokroži  nazaj v delo in se lahko ponovno pojavi minimalno spremenjeno

Vsega je kriva kumarica
[Image: cucumber-legality.jpg]
Odgovori
@Iurium humanorum

Citat:Delitev strelnega orožja na športno, lovsko, vojaško, policijsko, samoobrambo, zbirateljsko, ali kako drugo je po mojem mnenju nevarno početje in še huje, docela brezpredmetno.

Nisva se razumela. Hotel sem povedati naslednje: velikokrat na raznih forumih, Facebooku itd. zasledim ugovore lastnikov orožja, v smislu: če nam bo zdaj EU odvzela orožje, kako pa se bomo potem neoboroženi pošteni državljani branili proti teroristom, kriminalcem itd., ki jih prepoved legalnega orožja ne zadeva?

Torej, lastništvo športnega orožja strelci pogosto v javnosti predstavljamo kot samo-obrambno sposobnost, ki nam jo EU zdaj hoče odvzeti.
Seveda obstaja hipotetična možnost, da bo športni posestnik orožja kdaj prišel v situacijo, ko mu bo  njegovo športno orožje prišlo prav v samo-obrambi. A hotel sem povedati, da je ta možnost zelo majhna, saj ima orožje zaklenjeno in ločeno od streliva. Preden ga bo odklenil in napolnil, bo že prepozno.

Tudi, če bi se po ne vem kakšnem spletu naključij športni strelec z orožjem v svoji športni torbi (na poti na strelišče) znašel sredi terorističnega napada in bi potem situacijo pogumno rešil s svojim orožjem, bi se po dogodku takoj nanj usedlo vsaj 15 vladnih in nevladnih organizacij ter vsi režimski mediji: da je s tem, ko je terorista ustrelil, kršil njegovo osnovno pravico do sodnega procesa. Da ubogi terorist pravzaprav sploh ni hotel pobiti 20 ljudi, ampak enostavno ni vedel, kako bi spucal svojo travmo zaradi vojne v njegovi državi. Zato bi se morali pogovoriti z njim, ne pa streljati nanj.  Zakaj se je beli rasist (športni strelec, ki trpi za Rambo kompleksom) sploh sprehajal po mestu z orožjem in municijo v torbi, itd.

Torej, s športnim orožjem si (razen v primeru kakšnih res apokaliptičnih scenarijev) nimaš kaj pomagati. Zato menim, da v javnosti ni smiselno jamrati o tem, kako nam bo poštenim državljanom EU z direktivo odvzela/zmanjšala samo-obrambno sposobnost.


Citat:Naprava, ki je sposobna na daljavo izstreljevati izstrelke z relativno veliko natančnostjo, ti imajo zadostno energijo za povzročitev resnih telesnih poškodb ter še nekatere druge lastnosti, so nedvomno POTENCIALNO NEVARNI PREDMETI s katerimi je potrebno ravnati na posebej skrben način. Pomeni tudi to, da vsakdo pač ni primeren posestnik/uporabnik.

Res je. Enako že velja tudi za druge potencialno nevarne zadeve: vožnjo avta (potreben vozniški izpit); pilotiranje letala (izpit); nakup in uporabo fito-farmacevtskih sredstev (izpit), itd.


Citat:Zanimivi sta naslednji misli, ki sta po mojem mnenju nekoliko kontradikotrni; če je športni strelec pripravljen streljati le na tarče (potem bi lahko orožje, ki se uporablja za športne namene enačili, recimo s teniškim loparjem), čemu se potem načenja misel o razorožitvi prebivalstva, saj njihovo orožje ne ogroža nikogar, celo tistih ne, ki bi bili posameznika/državo pripravljeni napasti iz nelegitimnih razlogov

Vladar, ki dela dobro in je priljubljen med ljudstvom, bo podpiral oboroženo prebivalstvo; vedel bo, da ga bodo ljudje branili tudi s svojim življenjem, saj navsezadnje branijo dober in relativno pravičen sistem, ki jim daje blaginjo (primer: Švica)

Tiran pa ve, da ga hoče ljudstvo odstraniti, zato hoče razorožiti prebivalstvo. Ve, da ga slej ko prej čaka nekaj podobnega kot je doživel Ceauşescu v Romuniji in zato želi na vse načine zmanjšati moč ljudstva.

Če kje slučajno ljudem prekipi in pride do upora ljudstva, ljudje pač takrat pograbijo vse kar imajo: vile, kose, sekire, kamne, palice… in tudi strelno orožje, če ga imajo. Primarno nihče ni kupil sekire, kose ali puške za upor proti državi. Ampak, v vsakem uporu ljudje pač uporabijo vse, kar imajo.

Ker pa se edinole s strelnim orožjem v takih res skrajnih situacijah podaniki lahko enakovredno kosajo z represivnim aparatom tiranske države, ta seveda hoče zato prepovedati strelno orožje – oziroma vse, kar bi lahko ogrozilo prevlado tirana (zato prepove tudi neodvisne medije, proti-režimska združenja, svobodo govora,… ne pa samo orožje).

To je torej odgovor na tvoje vprašanje »čemu se potem načenja misel o razorožitvi prebivalstva, saj njihovo orožje ne ogroža nikogar«
Res je; dokler je država dobra, športno orožje ne ogroža nikogar. Če pa se začne politična oligarhija odtujevati od ljudi, se prične bati potencialnega upora podanikov,v katerem ti pač pograbijo vse, kar imajo pri roki.
Odgovori
In kaj je zdej tvoj point a je orožje zdej za šport ali ne, ali je vladar tako neumen, da namen orožja loči od lastnosti orožja. Enostavno mi ne gre v glavo kaj si hotel s tem tvojim sestavkom povedat?

Point, ki si ga kompletno zgrešil (pa čeprav si potem skozi sestavek napisal točno to kar si falil - kar nakazuje, da pojma nimaš kaj pišeš oz. sploh ne uporabljaš možgan) je, da je namen orožja subjektivni faktor, ki je posledica dejanja subjekta. Objekt kot je orožje samo po sebi takoj, ko je narejeno ne dela brez človeške interakcije NIČ in bo ta NIČ delalo dokler ne bo čez xy tisoč let razpadlo na prafaktorje (tole je tudi ena od lastnosti, ki loči določene druge vrste orožij med seboj, kjer brez človeške interakcije sami po sebi predstavljajo nevarnost, ker BODO storila nekaj, če ČLOVEK ne bo nekaj naredil). Vse kar je več od tega je subjektivno in stvar delovanja človeka in od tu dalje je smiselno urejati kaj se bo ali se ne bo smelo DELATI z objekti imenovanimi orožje.

Stališče mora biti, da je pravica do samoobrambe na enake načine kot jo ima "vladar" osnovna človeška pravica, celo nad ostalimi saj potencialno zagotavlja vse ostale. Kaj se pa z rekviziti za samoobrambo dela je pa (dokler se s tem ne posega v pravice drugih) povsem stvar posameznika in tako kot ti nihče ne predpisuje kaj lahko doma z nožem počneš ali pa metlo ti nima nihče (v tem kontekstu) predpisovati kaj počneš z orožjem. Ves tvoj bullshit o medijih, sarkazmu o teroristih in "nedvladnih organizacijah" pa je samo pokazatelj stanja duha, kjer nekdo  v kontekstu samoobrambe ali zavarovanja lastnega življenja in premoženja SPLOH RAZMIŠLJA o tem ali povedano drugače ti ki si jih omenjal (in vladar) so dosegli svoj namen, če to kar si napisal (o posledicah samoobrambe) res drži za tvojo osebo (ker ti se ne boš branil nikol ampak boš takrat enostavno odpovedal, ker se boš ukvarjal s razmišljanjem "kaj bodo drugi rekli" ali pa "kaj bo pol" - mentalna pripravljenost je eden ključnih faktorjev uspešne samoobrambe, kjer nimaš luksuza izbirati trenutka akcije ampak reagiraš na neko akcijo).

In kot si sam napisal na koncu (povsem kontradiktorno na prvi del sestavka) je dejansko to namen in želja "vladarja" v EU(SSR) in zato je problem "športno orožje" oz. dejanski problem v lastnikih orožja, ki so (ne glede na način posesti -> legalno/nelegalno) družbeni problem.

Ob upoštevanju prejšnjega odstavka in nedvomni dokazljivosti resničnosti mi ni jasno kako je lahko danes še kdo, ki misli, da se bo skozi "amandmaje", "definicije lastnosti orožja", "športa" in še česa stvar spremenila. Ne bo se in smer je jasna in številke tudi vse kar ni jasno je kdaj se bo "športno" orožje začelo spet uporabljati v svoji primarni vlogi.
Odgovori
stanje v UK:


Mokre sanje EU birokratov?
...You know, you come from nothing - you're going back to nothing. What have you lost? .... NOTHING! (Monty Python)

Odgovori
@Mato

Mato, razumem, kaj hočeš povedati in kakšno je tvoje stališče, ki ga zagovarjaš: orožje in pravica do samo-obrambe (s pestjo ali pištolo) je osnovna pravica, v katero se nima pravice nihče vtikati. To je sistem, ki je v veljavi v ZDA.

Mi pa pač živimo v Evropi, kjer je odnos do orožja med splošno populacijo zelo negativen. Evropa ima za seboj dve svetovni vojni, moški so poženščeni, ni več obveznega služenja vojske. Splošno stanje duha v Evropi je zelo nenaklonjeno orožju, to pa spodbujajo še režimski mediji.

Če iz cele Evrope samo 340.000 ljudi podpiše peticijo prot orožni direktivi, to vse pove o tem, v kakšni ekstremni manjšini smo. Demokracija pač deluje tako, da večina diktira stvari manjšini. Tako pač je, tega ne bova spremenila, pa če še tako bentiva na forumu.

In dokler večina Evropejcev vidi orožje kot problem, ki ga je treba regulirati in zmanjšati, se lahko repenčimo kolikor hočemo, govorimo o osnovni pravici do orožja itd., pa nas bo večina (ki je proti orožju) vseeno gladko povozila.

Zato že ves čas govorim o tem, da je treba spremeniti javno mnenje. Ne debatirati s politiki (ti so itak prodane duše), temveč spremeniti javno mnenje, ki je pri nas zaenkrat zelo nenaklonjeno orožju. Tako pač je.

Kako to spremeniti?

Ti zagovarjaš trdo varianto v smislu: ko vas jebe, meni nihče ne bo predpisoval kaj smem, zato ne pristanem na nobeno pogajanje o temeljnih pravicah. Človeku nihče ne sme predpisovati ali regulirati načina samo-obrambe. Zahtevamo vpis pravice do orožja v ustavo kot temeljne pravice, v katero se nihče ne sme vtikati. O čemerkoli drugem sploh ne debatiramo. Če pa že debatiramo, takoj letijo zelo trde besede o bedakih, ki nimajo pojma o življenju.

Ne vem, morda se ti družiš večinoma s strelci in lovci, kjer je orožje normalno, kaj pa vem. Mogoče se ga vsak teden skupaj malo nažgete in potem družno udrihate po bedakih, ki ne razumejo temeljne pravice do orožja.

Jaz pa se družim zgolj in samo z nestrelci. Poznam zelo, zelo veliko ljudi, a nihče od njih ni strelec. Nimam te sreče, da bi se s strelsko druščino vsak teden enkrat usedel, se malo nažgal in bi potem skupaj složno pljuvali po sistemu in bedakih.

Iz lastne izkušnje ti namreč povem, da navadni ljudje gledajo na orožje skrajno, skrajno, skrajno negativno. Običajnim ljudem gredo lasje pokonci, če samo slišijo za orožje. Kar zamrznejo, kadar zelo previdno načnem to temo. Na orožje gledajo kot na nekaj nasilnega, groznega, kar bi bilo treba prepovedati.

Kako zdaj vsem tem ljudem dopovedati, da EU direktiva ni dobra? Tako, da bom začel frontalno udrihati po njih, da ničesar ne razumejo, da so poženščene pičkice in idioti?

Peticijo FU je iz vse EU podpisalo 340.000 ljudi. EU ima 510 mio ljudi, Slovenija 2 mio. Torej, 2/510 x 340.000 = 2.720 Slovencev je proti EU direktivi. Samo toliko. Nič več kot to. In zdaj je na nas, kako bomo prepričali še koga več, da orožje morda ni tako grozna stvar, da bi ga EU morala prepovedati.

Jaz to delam po mehkejši poti, se pač družim s takimi ljudmi, kjer bi trša pot imela ravno nasprotni učinek. Delim na forumu svojo izkušnjo, morda bo komu prišla prav (čeprav sem že večkrat ugotovil, da so nekateri na tem forumu hitro popenijo, ne vem kaj zakaj so ves čas tako besni in tečni...)

Ti pa se morda družiš z bolj robatimi ljudmi (po tvojem načinu izražanja sodeč) in tam morda tvoj način deluje. Jaz nimam nobenega problema s tem. Vse dokler jaz ali ti pridobiva ljudi, da so proti EU direktivi, mi je čisto vseeno, po kateri poti prideva do istega učinka. In to je ta hip naš namen, da EU direktiva pade. Padla pa bo samo, če bo javno mnenje dovolj proti njej (kot je bilo pri EU direktivi o prepovedi semen). Če pade, pa se potem lahko v EU začnemo pogovarjati od začetka o celi zadevi.

Če pa misliš, da boš ob tako majčkenem bazenu zagovornikov orožja in močnem nasprotovanju splošne populacije in medijev ta hip lahko s svojim pristopom dosegel kaj več – I wish you good luck.

Zaradi tegale intevjuja so mnogi alternativni mediji rekli, da je Alex Jones v resnici kontrolirana opozicija, saj je z lastnim primerom zagovornike orožja predstavil kot neuravnovešene norce. Torej, ni pomembno samo kaj poveš (tudi če je vsebina resnična), ampak predvsem kako to poveš, da bo imelo željeni učinek.

Odgovori
Citat:Tako pač je, tega ne bova spremenila, pa če še tako bentiva na forumu.

Itak da ne, spremenilo se bo tako, da bodo ljudje prebrali forum in povezali 2+2 in to kot si opazil se dogaja tako v ZDA kot tudi Franciji in celo na NIzozemskem.


Citat:Če pa že debatiramo, takoj letijo zelo trde besede o bedakih, ki nimajo pojma o življenju.
Trde besede letijo na nelogične sestavke (to recimo nekateri tu ne zastopijo in hočejo narediti iz tega neko osebno stvar) kjer v enem delu avtor pobije sebe ali pa napiše stvari, ki so evidentno lažne, neresnične ali napačne. Takemu je vse drugo kot "trda beseda" zaman in škoda časa, pri nekaterih gre sicer potem takoj za defenzivno reakcijo in jok in stok pri kakšnem (recimo tebi) pa morda obstaja upanje, da si bo še enkrat prebral in premislil in videl da je ustrelil kozla.


Citat:Iz lastne izkušnje ti namreč povem, da navadni ljudje gledajo na orožje skrajno, skrajno, skrajno negativno. Običajnim ljudem gredo lasje pokonci, če samo slišijo za orožje. Kar zamrznejo, kadar zelo previdno načnem to temo. Na orožje gledajo kot na nekaj nasilnega, groznega, kar bi bilo treba prepovedati.
Zamenjaj družbo! Za ljudi katere poznam bi težko rekel kaj takega so nekateri, ki se orožja bojijo (ne orožja per se ampak predvsem sile, nasilja itd...), so spet drugi, ki so indiferentni za vse bi pa rekel, da ob neki zdravi debati vsi priznajo, da lahko pride do okoliščin, kjer bo orožje nujno potrebno in da v takih okoliščinah "igrati hokej brez palice" ni ravno pametno.  In to je tista zmaga za nas ker nato ostane edina odprta stvar verjetnost nastanka "hokejske tekme".  Biti okoli ljudi, ki mislijo, da lahko s "prepovedjo" oz. regulacijo spremenijo človeško nrav pa ni najbolj zdravo kajti zgodovinsko gledano so ravno taki krivi za največ nasilja in zla na svetu in za take je edino pravo zdravilo full speed in full power "bodycheck".

 
Citat:In to je ta hip naš namen, da EU direktiva pade.
Moj ni ker nisem naiven in vem, da bodo direktivo sprejeli in precej verjetno v originalni obliki, pišem o teh zadevah že xy let in nimam nikakršnih iluzij (kar si prej o številkah pisal). Pozabljaš pa na eno manjšo stvar, da se skozi proces, ki se ga gredo lahko (in mora) nastavi ogledalo oz. razkrinka namene teh, ki to počnejo. To je dolgoročno edini način, da se zadeva skozi čas in čedalje večjo represijo (beri število tvojih moronskih prijateljev se zmanjša in število mojih robatih pijancev poveča vse dokler ne obračunamo s takimi in drugačnimi pizduni) obrne - seveda so in bodo v procesu žrtve (podobno kot recimo talci med WWII, raznorazni mučeniki na grmadi itd...) take in drugačne vendar to je že vse en velik zgodovinski deja vu.

Vsak si izbira svojo pot in način življenja marsikomu tu pa bi močno pomagalo, da bi v svoji preteklosti malce več časa posvetil učenju zgodovine in logičnemu razmišljanju - marsikaj je potem jasnejše.
Odgovori
Bacekjon: za spreminjanje javnega mnenja je ze zdavnaj prepozno. Ta vlak je odpeljal pred vec kot 20 leti; najbrz takrat, ko so ukinili naborniski sistem.
Da bo direktiva sprejeta, je meni jasno odkar je Fordova zakljucila trialog in poslala v parlamentarno proceduro. Sem pa polagal upe v amandmaje Charanzove.
Ker do sedaj nisem podrobno spremljal delovanja eu parlamenta, pa sem sedaj dobesedno 'na rit padel', ko sem spoznal, da se o amandmajih sploh ne bo razpravljalo in glasovalo, v kolikor predlog direktive ne bo zavrnjen.
Zato sedaj nisem vec tako optimisticen, kot sem bil vseskozi doslej, saj najvecja politicna grupacija ni izrazila nobenega nasprotovanja (vsaj jaz nisem zasledil), zgolj nasprotovanje Cehov, Italijanov, Poljakov in Fincev, ALDE in desnice, pa bo premalo, da bi do amandmajev sploh lahko prisli.
In zame bo res veliko presenecenje, ce se bo na koncu nabralo dovolj poslancev, ki bi direktivo zavrnili in omogocili razpravo o amandmajih.

Zase lahko trdim, da sem storil vse, kar je bilo v moji moci in imam zagotovilo, da bodo trije poslanci glasovali proti. Ja vem, slaba tolazba.
(Je pa Charanzova najavila, da bo nadaljevala do evropskega sodisca za clovekove pravice.)
Odgovori
https://www.youtube.com/watch?v=MSs1rRq_BkA

Evropska prihodnost?

Da bo šlo lažje, se moramo le še popolnoma razorožiti.
Odgovori
Mato je napisal, "igrati hokej brez palice". To mi je dalo eno idejo, nimam pa pisateljske žilice.
Bi kdo znal napisat eno lepo zgodbo o temu kar se dogaja glede nove zakonodaje o orožju, s tem, da prestavi vse skupaj v hokejske vode, lahko tudi v kakšen bolj množičen šport. Recimo krajšanje hokejskih palic, prepoved uporabe profesionalnih hokejskih palic, omejevanje števila pakov, omejevanje števila strelov na gol, problemi s hokejskimi dvoranami.....Na koncu zgodbe pa se dopiše, da to s hokeisti ni nič res, se pa to zares dogaja športnim strelcem. 
In potem se to zgodbo deli med prijatelje po družbenih omrežjih.
Odgovori
kot ste opazili karavana je šla naprej kljub 160+ stranem lajanja.zdaj smo pač lastniki orožja na tapeti,jutri bo nekdo drug. na kateri problematični skupini si bojo polomili zobe bomo videli. kaj pa če se mi motimo in smo lastniki orožja prepreka do utopije?  bo treba malo bolj optimistično gledat v bodočnost.    ko bodo hoteli da jim predam kose naj javijo. jaz sem bil ČLOVEK preden sem dobil orožje in bom tudi brez njega ČLOVEK (sedaj sem v očeh evrope potencialni ......).
Odgovori
Praviš, da bi rad prestavil zgodbo v svet povprečnega člana družbe?
Kaj pa če besedo "orožje" zamenjaš z besedo "pes"? Sosed ima psa. Zakaj ga rabi, saj lahko pokliče policijo... On pravi, da pes ni kriv, da ga ima zato ker mu je všeč, jaz pa pravim daje pes nevaren, ker sem bral da je nekoga neki pes ugriznil. Zato me je strah psov in vem da so vsi nevarni. Da nima kaj imeti psa za svoje veselje ker ogroža družbo. Kaj če se psu zmeša in napade otroke, veš da ga bo raztrgal. Ubogi otroci, takole jih nevestni lastniki psov ogrožate zaradi lastnega veselja. Od odgovornih lastnikov bi pričakoval, da jih raje kar sami odpeljejo na usmrtitev k veterinarju, preden se zgodi nesreča...

A greva še v večji absurd? Zamenjaj besedo "orožje" z "lulček". V eni točki razvoja družbe, bodo fanatične feministke in brezjajčni politično-korektneži podali predlog, da se prepove imeti lulčka. Rekli bodo, zakaj ti bo? Lulaš lakho s katetrom, za razplod ga ne rabiš, ker lahko to naredi zdravnik v epruveti. Po drugi strani pa z njim posiljujejo ženske, tiščijo ga v živali in otrokom z njim mahajo pred nosom, da imajo trajne posledice. "Ampak, meni je fajn če se z njim igram, saj nikogar ne ogrožam, to počnem za zaprtimi vrati ali v za to namenjenih prostorih", se boš branil.
"Zaradi vaše zabave pa že ne boste potencialna nevarnost družbe! Kaj pa če se vam v glavi kaj zgodi in se boste začeli razkazovati pred vrtcem/šolo/domom za ostarele... Kako naj vemo da ste varni s to rečjo med nogami?" bodo grmele feministke.
"Najbolje da EU sprejme zakon, po katerem bomo vsem lastnikom evidentirali in registrirali pimplje, saj bo tako naša družba vedela za vsakega curaka kje je in kaj počne" bodo trdili tisti moški, ki že danes lulajo sede. Od tu pa do odloka Evropske komisije o amputaciji vseh registriranih bingljev, je samo še korak. In ko se bo zgodil, bo družba z oprano glavo olajšano zavzdihnila, no pa smo končno varni...


Mogoče bo skozi tole nakladanje kdo dojel, da je izgovarjanje na posest športnih kosov, ki nikogar ne ogrožajo, krepko zgrešeno početje. Gre za odvzm določene pravice, brez kakršnegakoli realnega izgovora. Razlog je že tle, saj se očitno oblastniki zavedajo, da je vrag odnesell šalo, da je ekonomsko-politični sistem tako globoko zabredel, da ni prav pametno imeti med sabo oboroženo populacijo. In takao kot v vseh totalitarnih režimih pred tem, je prvi korak popolna razorožitev... Kako gre od tle naprej, pa zgodovina jasno kaže.
Odgovori
Kristian,
Prosim brez takih idej saj nikoli ne ves kdo bere take bedarije, da jih slucajno ne bodo upostevali. Doh
Odgovori
Jagdsport,

Kakšno prerepko kakšni utopiji pa predstavljamo lastniki orožja? In komu?
Odgovori
Moji  predhodniki ste se v razmišljanjih dotaknili nekaterih temeljnih vprašanj, kar me nedvomno veseli in katera bi bilo potrebno razčistiti, če želimo imeti korektno pravno urejeno katerokoli področje.
 
Bistven problem orožne zakonodaje sploh ni v urejanju posesti in uporabe orožja. Gre za nedomno gobje in ne nazadnje pomembnejše vprašanje. Gre za vprašanje, ali, v kakšnem obsegu in na podlagi česa smo pripravljeni dopustiti omejevanje osebnih svoboščin. Še enkrat ponavljam, ne govorim o orožju, temveč o osnovnih pravnih načelih. Naše družbena in pravna razmerja temeljijo na načelih, kot so na primer, da je državljanu dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, da je državi nasproti državljanu dovoljeno izključno tisto, kar ji zakonodaja dopušča,  da je oblast v rokah ljudstva, da je omejevanje svoboščin posameznika dopustno le v primerih, ko je to nujno potrebno, oziroma pozitivne posledice pretehtajo negativne, da obstaja pravna predvidljivost, da mora zakonodaja temeljiti na dejstvih, da mora biti državni aparat servis državljanov, da se vprašanja urejajo na primerljiv način skupinam, ki so med seboj primerljive, ipd. Vse zgoraj našteti elementi so posledica dolgoletnega družbenega razvoja in so se dokazala skozi tisočletja. Žal se v zadnjem času na mnogih področjih ta načela krši, posledično pa se povečuje nezadovoljstvo ljudi in odtujenost institucij na državnem, kot tudi evropskem nivoju. Vem, da je tovrstna razprava večini ljudi docela tuja, saj gre v bistvu za sociološka, psihološka, politična, pravno-teoretična vprašanja, vendar ne gre zanemariti, da so to tako s stališča posameznika, kot tudi celotnega družbenega okolja, bistvena vprašanja, ki determinirajo našo prihodnost.
 
Direktiva iz leta 91 je uvedla nekatere koncepte, ki so bili posledica tradicije, nepoznavanja orožnega področja s strani zakonodajalca, političnih kompromisov, vpliva interesnih skupin in še česa, žal pa se vprašanja tedaj nihče ni lotil sistematično. Ob reviziji in tokratnem poizkusu Komisije dodatnega reguliranja področja se le še nadgrajuje obstoječe koncepte, podrobnejša regulacija konceptualno slabih zasnov pa vedno vodi v vse večje absurde in predlogi Komisije ne nazadnje pa tudi predlogi poslancev ter političnih skupin, to nedvomno dokazujejo.
 
Oglejmo si nekaj primerov. Evropska, posledično pa tudi nacionalne orožne zakonodaje, izhajajo iz koncepta, da mora prosilec izkazati utemeljen razlog, izhaja iz določanja skupin legitimnih uporabnikov, izhaja iz delitve orožja, ki ima izredno malo smisla. Vsi ti koncepti neizbežno vodijo v množico takšnih in drugačnih administrativnih ovir, ki pa v svoji naravi v ničemer ne prispevajo k naslavljanju legitimnih interesov družbe, kot celote. V primeru posesti potencialno nevarnih predmetov ima vsak posameznik te družbe nedvomno interes ne biti s strani posestnikov/uporabnikov nesorazmerno povečano ogrožen. Posameznik pa družbenemu okolju ne ne predstavlja grožnje za to, ker je lovec, športni strelec, zbiratelj, policist, vojak, ali nemara pripadnik skupine, ki orožje poseduje oziroma uporablja na kak drug družbeno neproblematičen način, temveč zaradi tega, ker ne spada v skupino družbeno problematičnih uporabnikov, kot so kriminalci, teroristi, psihopati, ipd. Teh dejstev ne izpostavlja nihče, čeravno menim, da so za tovrstno zakonodajo ključna! Firearms United, predstavniki evropskega parlamenta, Komisija in drugi strokovnjaki ter interesne skupine prav radi govorijo o posameznih skupinah uporabnikov. Nadalje nekdo, ki nima namena orožje uporabljati v družbeno problematične namene, temu okolju ne ne predstavlja nevarnosti za to, ker ima v repetirni puški le xy nabojev, temveč na podlagi svoje zavedne odločitve ter ustreznega znanja, seveda pa ob ustreznem zdravstvenem stanju, okolici ne želi škoditi. Ta isti posameznik bi predstavljal popolnoma enako grožnjo tudi z kakršnimkoli drugim orožjem, to je natanko nobene grožnje. Nadalje je zanimivo kako vsi vpleteni ne razmislijo dovolj o pojmih, ki jih uporabljajo. Velika večina prav rada govori o tem, da je strelno orožje nevarno. Nekateri postavijo pritrditev, da gre nemara le za športni rekvizit, seveda v upanju, da bodo sebe izvzeli. Osebno trdim, da sta oba termina napačna in ustvarjata nepotrebno zmedo in zmanjšujeta verodostojnost tako zagovornikov, kot tudi nasprotnikov orožja. Naprave, ki na daljavo izstreljujejo izstrelke z zadostno silo, da ti lahko povzročijo resne telesne poškodbe ter imajo še nekatere druge lastnosti, so potencialno nevarni predmeti! Kako jih imenujemo, je docela nepomembno. Dejansko nevarni so tisti predmeti, na katere v določene trenutku nimamo več vpliva. Izseljena krogla je nevarna če se karkoli postavi na njeno pot, kamen vržen z višine je prav na enak način nevaren, aktivirana ročna bomba je nevarna, bomba, ki je zatajila je nevarna še nekoliko bolj, saj nihče ne ve kaj se mora zgoditi, da bo počilo, ipd. Nadalje je zanimivo poslušati nekatere, recimo predstavnike Komisije, ki orožje zavedno izvzemajo iz siceršnjih sredstev, prav tako pa izvzemajo nekatere vrste orožij. Te trditve podajo, kot aksiom, brez najmanjše argumentacije. Mene na primer zanima, koliko odstotkov bolj je potencialno nevaren mitraljez od blazine; iz preteklosti namreč vemo, da se da z obema sredstvoma človeka ubiti, ali pa, kakšna je razlika v potencialni nevarnosti med repetirno in pol-avtomatsko puško. Kakšna je metodologija za določanje le te? Šele, ko si odgovorimo na takšna vprašanja, se lahko orožje ustrezno umesti med ostale potencialno nevarne predmete v našem okolju, kar je še zlasti pomembno s stališča omejitev in pravil, ki veljajo za posest/uporabo. V kolikor se pri snovanju zakonodaje ne izhaja iz tovrstnih načel, potem bomo lepega dne resnično lahko končali v oblazinjeni sobi, saj le tako ne bomo mogli škoditi sebi in drugim.
 
Navrgel sem nekaj osebnih pogledov in prepričan sem, da se bo marsikdo prijel za glavo in si mislil; sanjač, ki noče razumeti realnosti. Morda res, vendar vprašajmo se, zakaj je realnost takšna, kot je? Kdo pa naj poskrbi za ureditev tovrstnih vprašanja? Država, MNZ,… Kdo? Tu se soočamo z zgodbo o jajcu in kokoši; kaj je bilo prej, jajce ali kokoš. Če se tega ne bo lotila zainteresirana javnost, drugi tega nedvomno ne bodo storili, seveda pa moramo najprej interno doreči lastne poglede. Stališča širše javnosti so le posledica desetletij indoktrinacije, ki je pustila določene posledice, žal pa vsi dosedanji javni nastopi nikogar izmed zainteresirane javnosti k sanaciji prav v ničemer ne pripomorejo; lovci govorijo o potrebi imeti orožje za dosego javne službe, pa o repetirkah, okvirih z majhno kapaciteto, športni strelci o športnih rekvizitih, zbiratelji o tem, da gre za staro orožje in svoji tehnično-kulturno-zgodovinski funkciji, državne institucije razlagajo kako imajo one družbeno pomembne in zakonsko določene funkcije. In nato naj javnost razume kje tiči bistvo družbene nenevarnosti posestnikov/uporabnikov orožja. Vse zgornje kategorije sestavljajo posamezniki, ki nedvomno imajo potencial za izvajanje družbeno problematičnih ravnanj, vendar se ta na dogajajo, saj to ni njihov cilj, prav tako pa imajo ustrezna zaznja, da načeloma ne prihaja do nesreč.
 
Ravno zaradi zgoraj zapisanega vztrajno trdim, da bi se zainteresirana javnost morala organizirati, razčistiti nekatera bistvena vprašanja in pričeti voditi aktivno politiko na tem področju. V nasprotnem primeru bo šla tendenca le še v smeri nenehno večjega omejevanja s poudarkom na vedno večjih absurdnih.


P.S.
Žal sem trenutno v časovni stiski in sem zadevo natipkal zelo na hitro, zato se za napake oproščam.
Odgovori
(13-03-2017, 10:33)Iurium humanorum Napisal: Ravno zaradi zgoraj zapisanega vztrajno trdim, da bi se zainteresirana javnost morala organizirati, razčistiti nekatera bistvena vprašanja in pričeti voditi aktivno politiko na tem področju.

OK, in sedaj ugotovimo, da je težava v tem, da "zainteresirana javnost", ki bi se morala organizirati, dejansko predstavlja nekaj posameznikov, ki imamo voljo, da nekaj na tem naredimo, in veliko večino drugih, ki se jim ne da narediti nič.
In tukaj ne gre za delitev med športnike, lovce ali kako drugače, ampak med tiste, ki smo pripravljeni kaj narediti in ostale, pri čemer teh ostalih v ničemer ne gre obsojati, ker ima vsak svoj osebni razlog za pasivnost.

Od tukaj naprej sta dve vprašanji:
- Koliko nas je takih, ki imamo voljo tudi dejansko kaj narediti (in še nismo aktivno vključeni v pomoči v trenutnih postopkih)?
- Kaj moramo narediti, da bomo slišani (oziroma kako lahko formalno navzven predstavljamo tudi tistih mnogo, ki sicer bi, a se jim ne da v prvo linijo)?
Odgovori
@Mato:

Morda nisem bil dovolj jasen, ampak tule govorimo o dveh povsem ločenih zadevah.

Eno je samo-obramba, drugo je EU direktiva.

Če bi bila res sila, bi se seveda brez razmišljanja branil z vsem, kar bi imel na voljo – od nohtov do orožja. Mislim, da o teh rečeh ni debate na tem forumu. Morda bi to lahko bila stvar diskusije na forumu tipa bibaleze, mama, med.over.net: »Poslušajte, tokrat odpiram morda malo kontroverzno temo: kaj menite, ali bi v skrajni sili posegel tudi po orožju?« Tule pa ga vsi že imamo in mislim, da so glede tega članom tega foruma stvari jasne.

Tule torej debatiramo o nečem čisto drugem: kako preprečiti EU direktivo. Kako pridobiti javno mnenje na našo stran.

Pred časom sem prebiral komentarje pod orožnimi članki na 24ur, rtvslo in siol. Debata je povsod šla nekako takole:
-        »EU hoče razorožiti prebivalstvo in potem se ne bomo mogli več braniti pred teroristi in kriminalci.«
-        »Pa kaj potem, saj te branita policija in vojska. Orožje je nevarno in ga je treba civilom prepovedati. Kaj če doma po nesreči pride v roke otroku? Groza! Naj ga ima samo vojska in policija, ki je usposobljena za varno rokovanje z njim.«
-        »To ni res! Vsak športni strelec mora iti skozi izpit in preglede. Poleg tega mora varno rokovati z orožjem: mora ga imeti zaklenjenega ter ločenega od streliva.«
-        »A ja? Če torej ne smeš svoje pištole nosit za pasom za varnost, ampak jo moraš imeti doma zaklenjeno in ločeno od streliva, potem ti itak ne more pomagati, če te kdo napade. Kaj potem bluziš o zmanjšani varnosti, če pištole itak ne smeš nosit okoli? Potem je to isto, kot da je nimaš. Ne razumem, kaj se potem tolk buniš??!!«

To so bile debate, ki so se znova in znova in znova ponavljale (jaz v teh debatah nisem sodeloval, samo čital).

Zato menim, da moramo v javnosti zavzeti konsistentno stališče, ki ga bo večina brez težav razumela. Zdaj pa enkrat govorimo o varnosti, drugič o športu, tretjič o EU birokraciji. Zgodba mora biti jasna in preprosta, če želimo, da nas ljudje razumejo in podprejo.

Gremo torej po vrsti:

Neizpodbitno dejstvo je, da če nimam pištole registrirane kot varnostno orožje, je ne smem nositi okoli brez razloga (grem na strelišče, servis, itd.). Pika. O tem s policajem ne bo debate: Hm gospod, ali lahko pojasnite, zakaj imate ob 22h zvečer v gostilni na pijači s prijatelji v ruzaku pištolo in naboje? Danes torej niste bili na strelišču, lahko preverimo v registru strelišča? In že piše prijavo. Piše ti jo takoj, brez debate že za mnogo manjše stvari (si peljal čez rumeno luč, za hip pogledal med vožnjo na mobitel… pa misliš, da te bo spustil brez prijave, če te zvečer najde z orožjem?).

Torej, zakonodaja športnim strelcem ne dovoljuje prenašanja orožja za varnost. To seveda ne pomeni, da (če se stvari slučajno ravno prav poklopijo) športni strelec ne more uporabiti orožja (ali pa lopate) za samo-obrambo. Vseeno so po moje to zaenkrat bolj hipotetične situacije. Če te bodo zvečer ob 23:30 napadli na ulici, verjetno kot športni strelec ne boš imel pri sebi pištole – če pa že, je ne boš imel časa izvleči iz ruzaka, jo napolniti itd. Če delaš po zakonu, seveda.

Zato je brezpredmetno v javnosti debatirati o tem, da bo prepoved športnega orožja zmanjšala našo sposobnost samo-obrambe. Kajti, že trenutna zakonodaja jo reducira na skoraj nič. Tako pač je, o tem nimamo kaj debatirati, to so zakonska dejstva.

Moja izkušnja je, da je mnogo, mnogo bolj produktivno ljudem predstaviti športno plat zgodbe, namesto da se zapletamo v neke kontradiktorne samo-obrambne debate (glej primer zgoraj).

Če bo »športni strelec« polovici Ljubljančanov, ki podpirajo »kulturno obogatitev« začel govoriti o tem, da mu hoče EU nepravično odvzeti možnost obrambe pred »onimi bradatimi«, ga bodo poslali v p.m.

Če pa jim poveš, da hočejo (predvsem rekreativnim) športnikom zelo otežiti življenje (tako kot da bi hoteli otežiti življenje npr. kolesarjem) in potem od tu naprej počasi razvijaš ostale teze od slabem delovanju demokracije v EU in kako ta postaja vedno bolj totalitarna in kam le-to vodi, bodo ljudje to razumeli in nas podprli.

Rekli bodo: »Ja, EU se res nima kaj vtikati v legalne športne rekreativce, saj nikogar ne ogrožajo. Ja, res gre EU s svojimi regulacijami (kumaric, vode, semen, orožja…) preko vseh meja razumnosti. Ja, madonca, res je treba reči ne tem njihovim nebulozam, drugače se bodo jutri spomnili regulirat še kaj drugega, kar bo prizadelo mene.«

Torej, da ponovim: Po mojem mnenju ni smiselno govoriti o zmanjšani možnosti samo-obrambe, saj že trenutni zakon zelo, zelo, zelo omejuje uporabo športnega orožja. Bolj produktivna zgodba je po moje ta, da se je hiper-regulirana EU, ki očitno tone v totalitarizem, s povsem nedemokratičnimi metodami in lažmi lotila športnih strelcev in da je v ozadju verjetno še kakšna druga agenda.

Po mojih izkušnjah je med splošno populacijo ta pristop zelo produktiven. Pri bolj trdih pristopih pa hitro dobiš obtožbe, da si konspirator, prikrit nasilnež, fetišist orožja, alt-right, prepper, apokaliptik, itd.

Ne verjamete? Celo na temle forumu je nedavno pri testu za Jopič Thor Gen. 2 + Test mehke balistične zaščite en uporabnik imel zelo buren odziv:


Citat:Nekaj vprašanj.
Kdo na civilnem trgu je potreben takšnega izdelka? Kdo je ciljna skupina? Za kakšne potrebe je bil izdelan ta izdelek? Obstajajo kakšne reference? Oglašujete ta izdelek, kot da smo sredi vojnega območja.
Kje vi živite?
Če živimo v isti državi, potem vam sporočam, da ni potrebe za takšen izdelek, da ga oglašujete. Če se motim, me prepričajte v nasprotno.


Še nekaj (@JRC): po glasovanju v EU nas potem čaka še sprememba lokalne zakonodaje. Zato tudi po EU glasovanju našega dela za kreiranje javnega mnenja še ni konec; drugače nam bodo lokalni politiki z novo zakonodajo morda še bolj otežili življenje, kot pa EU…
Odgovori
Problem je čisto drugje, na kratko kot nam je bilo predstavljeno na tečaju:
Imeti orožje ni pravica ampak privilegij. Kot se privilegij lahko da, tako se lahko tudi vzame.
Športni strelec ima orožje za šport, ne za obrambo.
To pove vse in to je srž problema. Zato je zgovarjanje na pravice in obrambo brezmiselno in škodljivo. Dokler se ti dve točki ne spremenita.
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 3 Gost(ov)