Ocena teme:
  • 0 Glas(ov) - 0 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Avtomatizacija Dillon XL 650
#1
Ali kdo ve približno v kakšnem rangu se gibljejo sile direktno na cilindru preše (brez prenosov) pri klasičnem polnjenju 9x19 ali 223 Remington. S tem mislim, da je prisotnih vseh 5 matric. Predvidevam, da največji delež odpade na resizing tulca in dvig samega mehanizma. Nikjer nisem zasledil, da bi kdo cilinder poganjal z vijakom in kroglično matico (Z os CNC) ali zobato letvijo pa me zanima ali bi to sploh zdržalo. Silo na ročici bi že zmeril ampak nisem strojnik in si ne znam izračunati prenosnega razmerja ker je za moje znanje malo preveč vektorjev. Sile ne znam niti oceniti tako na uč.
Odgovori
#2
Photo 
Za približen izračun naredi naslednje:
-izmeri max. silo na ročici=FR, pri polnjenju. Verjetno je nekje v tistem območju kot na sliki. Izmeriš lahko s potezno tehtnico ali pa utežjo na vrvici, a pazi da bo smer pravokotna na ročico in potisk na krogli ročice.
-ločeno od tega in na neobremenjeni preši (da nebo preveč opravil in zafrkancije obenem) naredi hod ročice=hR,  v tem, najbolj obremenjenem območju kjer si meril silo. Hod krogle ročice naredi npr.50mm.
-izmeri v istih enotah (mm) koliko pot=hM, pri tem gibu ročice (na navedenih 50mm) opravi mizica
-izračunaj: FM=FR*hR/hM

Če si torej pomeril silo FR=100N (ali cca.10kg), pri hodu ročice hR=50mm pa mizica naredi 5mm je sila na cilindru FM=100N*50mm/5mm=1000N (ali cca.100kg)

Približno tako in močno poenostavljeno, a dovolj za oceno potrebne sile na glavni cilinder. Delo na vhodu=delo na izhodu, brez upoštevanja izgub in nelinearnosti kinematike.

Pogoni z vretenom ali letvijo se ne uporabljajo, ker so za tak način uporabe (čas delovanja/cena, teža, princip delovanja, ...) prekomplicirani in s tem predragi, obstaja pa tudi kaj dosti bolj primernega. Sile ki jih lahko vozijo niso noben problem.


Priponke Male slike
   
Odgovori
#3
Bojim se, da bo tako izračunana sila bistveno premajhna za primer, če bo cilinder deloval direktno /linearno, brez vmesnega ročičnega mehanizma.
Ko se ročica bliža spodnji legi, se mehanizem bliža mrtvi točki, kjer so pomiki mizice zmeraj manjši, sila pa zmeraj večja.

Bolje bi bilo, da bi izkoristil obstoječ ročični mehanizem na preši, drugače bo  (po nepotrebnem) potreben velik cilinder z dolgim hodom.
Odgovori
#4
Ne vem zakaj bi izumljal toplo vodo če je teh motorizacij kar nekaj že izvedenih oz na trgu , malce pošpegaš kaj in kako so izvedene

https://drc.libraries.uc.edu/bitstream/handle/2374.UC/701558/MET2013_Hanschke_Corey.pdf?sequence=1


Odgovori
#5
Tale italjanski zgleda daleč najbolj elegantna izvedba. Je pa res da pri nekaterih teh motorizacijah ko vse skupaj košta 2500-7.000 za vprašat zakaj sploh motorizirat obstoječo prešo vs narediti novo prešo prilagojeno za pogon.

http://www.gbo-reload.com/styled-8/page2.../index.asp



https://www.youtube.com/watch?v=8qbdoK9JzHs
Odgovori
#6
(23-12-2020, 13:29)tastar Napisal: Bojim se, da bo tako izračunana sila bistveno premajhna za primer, če bo cilinder deloval direktno /linearno, brez vmesnega ročičnega mehanizma.
Ko se ročica bliža spodnji legi, se mehanizem bliža mrtvi točki, kjer so pomiki mizice zmeraj manjši, sila pa zmeraj večja.

Bolje bi bilo, da bi izkoristil obstoječ ročični mehanizem na preši, drugače bo  (po nepotrebnem) potreben velik cilinder z dolgim hodom.

Tako je. Max sile so prej okoli 10kN+ (prek 1 tone). Ampak, primer izračuna je bolj v razumevanje in navodilo kako se rešuje enačba in poenostavljen, primeren vprašanju. Uporaben za območje 'resizinga', t.j. nekje od dotika matric, tam nekje od 40% hoda, (prej je samo približevanje) pa mogoče do 80, 90% hoda, t.j. ne preblizu spodnje mrtve točke. Takrat je razmerje hodov že preveliko (majhen hM) in sile zelo narastejo. Laično je težko narediti uporabno meritev, pri mizici je takrat govora o desetinkah, a če bi lahko, bi enačba za solidno oceno velikosti sile zadostovala. Lahko bi naredil dejansko  enačbo prenosne funkcije za izračun in diagram ampak ..., vprašanje je bilo zelo splošno in skladno temu tudi odgovor. Že zdaj sem za večino preveč zatežil, za 'ljudi' pa vemo kaj imajo radi.


Za enostavno dodelavo je, tako kot si predlagal, najbolj izkoristiti obstoječi mehanizem in na ročici gnati s kakim 25 pnevmatskim cilindrom, ampak bi bil hod zagotovo vsaj 500. Za vpetje kje bližje=manjši hodi a večje sile, potrebna močnejša konstrukcija in ... saj vemo ...

Vprašanja avtomatizacije s pogonom direktno na glavni drog, na kar nakazuje kolega HorseFly, raje nisem niti odpiral ker neka, vsaj približno uporabna rešitev, krepko presega pričakovani vložek časa, energije in sredstev, da bi se s tem splačalo ukvarjati. Če imaš material, stroje, znanje, čas in voljo, da se s tem zafkavaš, seveda da, ampak … Problemov s tem je enostavno preveč, ali če se izrazim politično korektno, tako kot se za današnje čase spodobi:'Izziv je prevelik.'  Lol
 
Vesel Božič in lepe praznike!
Odgovori
#7
Fantje, razumem izziv narediti nekaj novega, čerpav je že na daleč jasno da se to "ne splača"... Motorizacija je simpl, običajno so to neka krožna gibanja, ker je linearen pomik s cilindrom običajno neprimeren, saj ti hitro zmanjka placa. Mislim pa, da se tle ozirate na napačen problem, glavni fokus je senzorika, da se mašina ustavi ko se kaj zakajla, kaj zmanjka, kaj ne dela prav tako kot bi moralo. Zato se običajno motorizirajo 1050 ki imajo več postaj in delajo z manj preverjanja in posegov v proces.
A
Odgovori
#8
Videl v živo letos v Italiji so imeli predstavitev, kar na tekmi PCC...

Polnili 9 x 21 delalo lepo,  ampak kar stane dost kot prav Mistreraš...ne vem kar rabim streliva v devetki ga naredim na Lee Pro 1000
Tudi to ne dela samo, oziroma brez nadzora.

PS. običajno je pod temi prešami eno vedro uničenih nabojev.  Dumb
Odgovori
#9
Res je vprašanje je bilo precej splošno. Stvar je v tem, da se mi v garaži valja kar nekaj opreme za motorizacijo: steperji, driverji, napajalniki, enkoderji, senzorji, zobniki, jermeni, ležaji… iz zalog rezervnih delov že pred mnogimi leti opuščene opreme, kar je vse skupaj z opremo vred končalo na odpadu elektronske krame kljub temu, da je novo. Vprašanje je bilo namenjeno predvsem temu, da vidim ali je kaj od te robe uporabno in bi se na ta način dalo obstoječo prešo motorizirat za precej manjši denar kot so komercialne rešitve. Pregledal sem že precej rešitev vendar bi moral za praktično vse nabaviti dele ker mi od tega kar imam nič ne pride prav. Pnevmatika mi je zaradi hrupa kompresorja žal nesprejemljiva. Da sem se sploh lotil razmišljanja o tem je kriva korona in preživljanje dopusta med štirimi stenami.
Odgovori
#10
(23-12-2020, 17:18)HorseFly Napisal: Res je vprašanje je bilo precej splošno. Stvar je v tem, da se mi v garaži valja kar nekaj opreme za motorizacijo: steperji, driverji, napajalniki, enkoderji, senzorji, zobniki, jermeni, ležaji… iz zalog rezervnih delov že pred mnogimi leti opuščene opreme, kar je vse skupaj z opremo vred končalo na odpadu elektronske krame kljub temu, da je novo. Vprašanje je bilo namenjeno predvsem temu, da vidim ali je kaj od te robe uporabno in bi se na ta način dalo obstoječo prešo motorizirat za precej manjši denar kot so komercialne rešitve. Pregledal sem že precej rešitev vendar bi moral za praktično vse nabaviti dele ker mi od tega kar imam nič ne pride prav. Pnevmatika mi je zaradi hrupa kompresorja žal nesprejemljiva. Da sem se sploh lotil razmišljanja o tem je kriva korona in preživljanje dopusta med štirimi stenami.

Poglej to mogoče najdeš odgovor
https://drc.libraries.uc.edu/bitstream/h...sequence=1
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 1 Gost(ov)