Športno strelišče za lastno uporabo

[dex]

S tem se pa strinjam, za streljat ni treba nevem česa postavljat, poskrbet za varnost v skladi s predpisi, eno stojalo za tarčo in akcija :)  Zato se jaz osebno s tistim drugim delom opozorila ministrstva (ki, se mi sicer še vedno zdi korektno) ne bi obremenjeval, v kolikor bi pokal v normalnih urah, dovolj stran od naselja, z dovoljenjem lastnika zemljišča in s poskrbljeno varnostjo ::)

[Melly]

Na Cebulovcu so nas jahali in zjahali zaradi nekmetijske dejavnosti na kmetijskem zemljišču. Odstranili smo vse. Pritožba na ministrstvo za kmetijstvo zavrnjena. Tožba na upravno sodišče tudi...

Poslano z mojega SM-G388F z uporabo Tapatalk

[alojz1]

Imam kmetijo in nekaj vem o namembnosti. Objekt manjših mer se le priglasi na občini. Kjerkoli lahko stoji. Če je  pa prestavljiv pa tudi priglasitve ni treba.
Tisti kontejnerji so prav primerni. Pa en manjši agregat zunaj. Ali fotovoltajka na strehi.
Komunikacija je pomanjkljiva fantje. Pa mogoče arogantnost. Potem se avtomatsko v uslužbencih JU vzbudi odpor. Oni nagajajo v službi in so plačani. Vi pa volontersko in prej obupate.

[Raccoon]

Najprej mi ni jasno zakaj bi nekdo poizkušal zamenjati namembnost zemljišča iz travnika v "ne vem kaj". Tega res ne razumem, a trava na strelišču preneha rasti oziroma postane neuporabna za kmetijski namen.

Država definira t.i. trajni travnik kot zemljišče poraslo s travo, deteljami in drugimi krmnimi rastlinami, ki se jo redno kosi oziroma pase.
Poleg tega je na travniku, če izhajam iz opredelitve GERK-a, dovoljena tudi začasna nekmetijska raba. To je že skladovnica drv če je na travniku več kot 30 dni.

Če povzamem, na površini kjer se izvaja občasno streljanje ni motena osnovna funkcija travnika, ker jo lahko kmet še vedno kosi. To je celo zaželeno. Na travniku lahko postaviš tudi začasne objekte in če jih ostraniš prej kot v 30 je to še vedno travnik skladen z zahtevami GERK-a.

A je kakšen problem, da se naredi premična infrastruktura strelišča? n.pr. tarče in mizice prineseš in odneseš ali pa jih vsakih 30 dni malce prestaviš, da niso na istem mestu

[Marko]

Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki določa, da se kmetijska zemljišča oziroma površine lahko uporabljajo izključno v kmetijske namene, Zakon o divjadi in lovstvu, ki ureja omejitve pri posegih v okolje divjadi itd.

POZOR, zgoraj citirani (podčrtani) izsek sporočila Ministrstva je neresnica!
Nikjer v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO541
niti v njegovih podzakonskih aktih ni zapisano, da bi se kmetijsko zemljišče smelo uporabljati IZKLJUČNO za kmetijske namene.

Predlagam, da ministrstvo zaprosite, da pojasni, kje točno v ZKZ piše to, kar so oni napisali, da piše.

Če bi navedba ministrstva držala, se v Triglavskem narodnem parku ne bi smel nihče rekreativno sprehajati (TNP je praktično v celoti kmetijsko zemljišče).

Prosim preberi si 4 člen ZKZ. V tej državi je debata o streljanju na kmetijskih zemljiščih brezplodna (da uporabim kmečko izrazoslovje). Edina rešitev je športno m na stavbnem zemljišču. Vem da je to velika ovira a druge rešitve ni.

[romunov]

Če kdo še za luno živi, si lahko prebere kako poskuša MNZ zaostriti pogoje za naša "strelišča". Če jim bo uspelo, bo tale cela nit/debata brezpredmetna.

[goranzivec]

Na Cebulovcu so nas jahali in zjahali zaradi nekmetijske dejavnosti na kmetijskem zemljišču. Odstranili smo vse. Pritožba na ministrstvo za  kmetijstvo zavrnjena. Tožba na upravno sodišče  tudi...

Poslano z mojega SM-G388F z uporabo Tapatalk

Sva oba v istem klubu, in niso bile izčrpane vse možnosti pritožbe. Problem je, da pritožba ne zadrži izvršbe, in bi padla znatna kazen, če ne bi odstranili.

[goranzivec]

Prosim preberi si 4 člen ZKZ. V tej državi je debata o streljanju na kmetijskih zemljiščih brezplodna (da uporabim kmečko izrazoslovje). Edina rešitev je športno m na stavbnem zemljišču. Vem da je to velika ovira a druge rešitve ni.

O futilnosti debate se da razpravljati, ampak v 4.clenu ZKZ ni nič o izključni rabi.
Celo več, zakon našteva (in to ne izključno) tudi nekatere druge vrste rabe (na primer rekreacijo in nabiranje plodov, pa lov, itd).

Med drugim, MO prodaja 11ha veliko nekdanje tankovsko strelišče na Vrhniki za 121tisoč eur, po namembnosti bi ne smelo bit problem. A kdo ve kaj več o tem terenu?

[Iurium humanorum]

Bom začel z najbolj kontroverzno mislijo; osebno nisem nasprotnik misli, da se področje strelišč nekoliko natančneje zakonsko definira. Tak pristop namreč predstavlja večjo pravno varnost za vse vpletene, saj se natančneje ve, kaj je dopustno in kaj ne. Sedanja ureditev dopušča nekaj interpretacije, ta pa vedno pomeni nepotrebno nadlegovanje zainteresirane javnosti, arbitrarnost sankcioniranja, ali celo potrebo po sodnem reševanju sporov. Slednje odločitve so na koncu izjemnega pomena, saj predstavljajo judikate za bodoče podobne primere, reševanje sistemskih problemov na tem nivoju pa je vse prej, kot posrečeno. Na drugi strani je potrebno biti pri opredeljevanju dejavnikov katere bi bilo potrebno zakonsko regulirati, izredno previden, da se ne zapletemo v regulacijo zaradi regulacije same. Prav tako se je problema urejanje okolja potrebno lotevati sistemsko, streliška pa so le ena od oblik uporabe prostora, skladno s tem pa bi bilo ta potrebno tudi obravnavati.

Nedvomno je eden bistvenih vprašanj, ki naj bi jih urejala tovrstna zakonodaja, zagotavljanje varnosti za okolico ter uporabnike. Nadalje je potrebno upoštevati pomembne dejavnike, ki jih strelišče ima na mikro lokacijo; tipičen primer je recimo hrup, ki pa je rešljiv z uporabo dušilnikov poka, ali kakimi drugimi oblikami zaščite pred širjenjem zvoka, če je to posebej občutljivo za tisto mikrolokacijo (skladno z veljavno zakonodajo na tem področju), ipd.

Kmetijska zemljišča so nedvomno nekaj, na kar bi morali, kot družba, posebej paziti in se po svojih najboljših močeh truditi, da ne prihaja do nepotrebne degradacije le teh. Žal smo v tem marsikdaj vse prej, kot ravno uspešni. Na drugi strani je nesmiselno zavirati nekatere oblike souporabe zemljišč, še posebej v kolikor s tem ni prizadeta osnovna raba, oziroma namen zemljišča. V tem aspektu poznamo nekaj dobrih praks, glede na specifike strelišč pa je to nedvomno eden takšnih načinov uporabe, oziroma souporabe, ki na prostor nima pomembnih vplivov, ali sploh nima vplivov. Ne nazadnje se strelišča, predvsem tista, ki se ne uporabljajo v komercialne namene, pretežno umeščajo na že sicer po svoji naravi, degradirana zemljišča in ne ravno najboljša kmetijska zemljišča.

Posegi v prostor, če so ti že potrebni, so običajno takšni, ki so reverzibilni in tako po prenehanju souporabe območja na tem ne ostane praktično nič, kar bi imelo vpliv na nadaljnjo rabo zemljišča za svoj prvotni namen. Celo več, v nekaterih primerih ima takšno in drugačno urejanje degradiranega okolja, lahko celo pozitiven vpliv.

Povzetek; strelišča bi bilo z nekaj zdrave logike mogoče relativno enostavno umeščati v prostor (skladno z dobro prakso na nekaterih drugih področjih), saj zaradi svoje narave v veliki meri nimajo negativnih posledic za okolje. Seveda gre za multidisciplinarno težavo z veliko deležniki, zato bi se bilo reševanja potrebno tako tudi lotiti na tak način.

[mr.T]

Z 49K M2 je to zelo majhen ex tank poligon.

Mislim ,da je to na sliki zaplata v hosti z 3 diagonalnimi kanali , za ternice premičnih tarč v par sto m pa šole in vrtci tako da tam se ne bo kaj dosti pokalo razen kak MK in zračka.

   

1.     Prodaja zemljišča, ki v naravi predstavlja »Nekdanje tankovsko strelišče,  k.o. 2001 Stara Vrhnika, parc. št. 2014/5  z ID znakom v celoti 2001-2014/5-0 v izmeri 49.142 m2 z urejenim dostopom.

a.     Na predmetni parceli ne obstaja predkupna pravica Občine Vrhnika.

b.    Kupec predmetne nepremičnine se ob nakupu zaveže, da bo brezplačno in neovirano dovolil vožnjo, hojo itd v korist  parc. št. 2014/3, k.o. 2001 Stara Vrhnika oz. na poziv v korist (športnega igrišča) parc. št. 2014/3, k.o. 2001 Stara Vrhnika podpisal pogodbo brezplačne  zaznambe stvarne služnosti hoje, vožnje itd.,v zemljiški  knjigi.

c.     Območje je opredeljeno  kot območje zelenih površin, za šport in rekreacijo, del njega je kmetijsko in gozdno zemljišče.

d.    V primeru, da bo to potrebno  bo javna dražba z znanim kupcem končana šele po tem, ko bo celotna nepremičnina 30 dni objavljena na UE. Razlog navedenega izhaja iz potrdila o namenski rabi zemljišča, ki izkazuje, da parc. št. 2014/5 delno kmetijsko in gozdno zemljišče, ki pa se prodaja na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih in gozdovih, delno pa gre za površine cest.

e.     Ogled možen samostojno ali po predhodni najavi na tel. št. 041/397-954, kontakt Lesar Tone

f.     Izklicna cena 121.000,00 eur.

[romunov]

Bom začel z najbolj kontroverzno mislijo; osebno nisem nasprotnik misli, da se področje strelišč nekoliko natančneje zakonsko definira. Tak pristop namreč predstavlja večjo pravno varnost za vse vpletene, saj se natančneje ve, kaj je dopustno in kaj ne. Sedanja ureditev dopušča nekaj interpretacije, ta pa vedno pomeni nepotrebno nadlegovanje zainteresirane javnosti, arbitrarnost sankcioniranja, ali celo potrebo po sodnem reševanju sporov. Slednje odločitve so na koncu izjemnega pomena, saj predstavljajo judikate za bodoče podobne primere, reševanje sistemskih problemov na tem nivoju pa je vse prej, kot posrečeno. Na drugi strani je potrebno biti pri opredeljevanju dejavnikov katere bi bilo potrebno zakonsko regulirati, izredno previden, da se ne zapletemo v regulacijo zaradi regulacije same. Prav tako se je problema urejanje okolja potrebno lotevati sistemsko, streliška pa so le ena od oblik uporabe prostora, skladno s tem pa bi bilo ta potrebno tudi obravnavati.

Nedvomno je eden bistvenih vprašanj, ki naj bi jih urejala tovrstna zakonodaja, zagotavljanje varnosti za okolico ter uporabnike. Nadalje je potrebno upoštevati pomembne dejavnike, ki jih strelišče ima na mikro lokacijo; tipičen primer je recimo hrup, ki pa je rešljiv z uporabo dušilnikov poka, ali kakimi drugimi oblikami zaščite pred širjenjem zvoka, če je to posebej občutljivo za tisto mikrolokacijo (skladno z veljavno zakonodajo na tem področju), ipd.

Kmetijska zemljišča so nedvomno nekaj, na kar bi morali, kot družba, posebej paziti in se po svojih najboljših močeh truditi, da ne prihaja do nepotrebne degradacije le teh. Žal smo v tem marsikdaj vse prej, kot ravno uspešni. Na drugi strani je nesmiselno zavirati nekatere oblike souporabe zemljišč, še posebej v kolikor s tem ni prizadeta osnovna raba, oziroma namen zemljišča. V tem aspektu poznamo nekaj dobrih praks, glede na specifike strelišč pa je to nedvomno eden takšnih načinov uporabe, oziroma souporabe, ki na prostor nima pomembnih vplivov, ali sploh nima vplivov. Ne nazadnje se strelišča, predvsem tista, ki se ne uporabljajo v komercialne namene, pretežno umeščajo na že sicer po svoji naravi, degradirana zemljišča in ne ravno najboljša kmetijska zemljišča.

Posegi v prostor, če so ti že potrebni, so običajno takšni, ki so reverzibilni in tako po prenehanju souporabe območja na tem ne ostane praktično nič, kar bi imelo vpliv na nadaljnjo rabo zemljišča za svoj prvotni namen. Celo več, v nekaterih primerih ima takšno in drugačno urejanje degradiranega okolja, lahko celo pozitiven vpliv.

Povzetek; strelišča bi bilo z nekaj zdrave logike mogoče relativno enostavno umeščati v prostor (skladno z dobro prakso na nekaterih drugih področjih), saj zaradi svoje narave v veliki meri nimajo negativnih posledic za okolje. Seveda gre za multidisciplinarno težavo z veliko deležniki, zato bi se bilo reševanja potrebno tako tudi lotiti na tak način.

Se strinjam, vendar pa moramo ločiti med strelišči, kjer se izvaja neka dejavnost in je okolje bistveno bolj obremenjeno, in "strelišči" posameznikov in klubov, kjer se 1x na teden malo poka. Po trenutni predlaganem Zakonu o orožju in Pravilniku z dolgim imenom enači mojo flikico, kjer probam ladungo (npr. 10 strelov) s streliščem pod Golovcem, kjer na dan izstrelijo nekaj 1000 nabojev.
Razmisliti moramo za kakšno obremenitev je smiselno komplicirat okoli namembnosti, saj le-to poznamo zato, da lahko trajnostno in učinkovito koristimo prostor in okolje okoli sebe.

[Iurium humanorum]

Se v celoti strinjam, da je bistvena razlika, ali je govora o strelišču, kjer se opravlja pridobitna dejavnost strelišča, ali ne.

V objavljenem razmišljanju se nisem želel preveč poglobiti v delitve, saj bi tako nastal še daljši prispevek, sam pa načeloma zagovarjam tri kategorije strelišč (v enem od predlogov sem jih poimenoval »stalno strelišče«; sedanja komercialna strelišča, »občasno strelišče«; sedanja društvena in osebna strelišča ter »priložnostno strelišče«; vsaka površina, ki se tisti trenutek uporablja za streljanje, vendar le za zračno, tetivno, ipd. orožje – potrebno točno doreči). Pravila za vsak tip strelišča je potrebno prilagoditi načinu uporabe (recimo za stalna bi med zahteve kazalo zapisati tudi ustrezno namembnost zemljišča, za občasna strelišča, upoštevaje intenzivnost uporabe, nikakor ne, čeravno so nekatere omejitve lahko smiselne – hrup, kaki drugi okoljski vplivi, ipd. za kar bo potrebno pridobiti še kako strokovno mnenje; upam, da so strokovnjaki prisotni tudi med zainteresirano javnostjo in bodo pripravljeni sodelovati, sicer bo potrebno najemanje zunanjih).

Tako se sistem prilagodi realnim potrebam (varnost in sistemska urejenost), na posameznike ne naloži nepotrebnih bremen, istočasno pa prepreči, da bi se streljalo na neprimernih mestih, oziroma se zagotovi ustrezno pravno podlago za sankcioniranje kršiteljev. Edini, ki bi v določenih primerih lahko uporabljali orožje izven »strelišča« so lovci (lovišče za potrebe lova, če pri tem ne ogrožajo okolice) ter samoobramba (kjerkoli, če pri tem ne ogrožajo okolice), če se osredotočim le na zasebne uporabnike.

Kot sem sam že večkrat poudaril, ni vsaka regulacija nujno tudi slaba. V kolikor je dobro zasnovana za uporabnike ni utesnjujoča, istočasno pa lahko doseže nekatere pozitivne učinke. Žal sedanji zakonodajni predlogi ne sledijo tem izhodiščem.

[Desc]

Gre za popolno nerazumevanje lastništva. Pri nas si le pogojni lastnik gozdov in travnikov. Še vedno se oblast obnaša, kot ta je vse "naše" in je zato treba z predpisi omejiti lastninsko pravico - čim bolj, tem bolje.

Če človeška logika govori, da lahko na svojem počnem karkoli, kar ni v nasprotju z zakonodajo (osnovno) in ne moti drugih sosedov, mi mislimo, da nekaj lahko počne le ob soglasju oblasti.  Seveda pri tem mislim na zakonite lastnike in ne kogarkoli, ki bi utegnil priti mimo. Kakšen strah povzroča oblast, se vidi po tem, da ljudje ne vedo, če lahko streljajo oziroma preizkušajo orožje v svoji kleti, pa čeprav se do soseda (skoraj) nič ne sliši.

Včasih v srednjem veku je bila zemljiška gospoda, danes pa je isto ali še slabše, samo imenuje se dugače.

[Iurium humanorum]

Načeloma zagovarjam prosto razpolaganje s premoženjem, žal pa ta ne more biti neomejena, saj bi to privedlo do vrste težav. Zakonodaja mora biti koncipirana tako, da obravnava najbolj potencirano problematična vprašanja (za primer strelišča bi to pomenilo izlete izstrelkov in s tem ogrožanje okolice kar je v vsakem primeru v celoti nesprejemljivo, pri hrupu se vprašanje ureja v okviru področne zakonodaje o zvočnih emisijah v okolje in se ga načeloma le delno regulira).

Eden bistvenih elementov za učinkovito sožitje je tudi ustrezen sistem preganjanja in sankcioniranja kršitev, skladno s to doktrino pa je potrebno dati pristojnim službam ustrezno pravno podlogo. Žal se tega marsikdaj ne zavedamo, vendar je učinkovit sistem v interesu vseh, v kolikor je zasnovan ustrezno pa dejansko ne prizadene družbeno neproblematičnih posameznikov. Ker sedaj temu marsikaj ni tako, se med ljudmi razvije odpor do same zakonske ureditve, docela neupravičeno.

[Desc]

Načeloma zagovarjam prosto razpolaganje s premoženjem, žal pa ta ne more biti neomejena, saj bi to privedlo do vrste težav. Zakonodaja mora biti koncipirana tako, da obravnava najbolj potencirano problematična vprašanja (za primer strelišča bi to pomenilo izlete izstrelkov in s tem ogrožanje okolice kar je v vsakem primeru v celoti nesprejemljivo, pri hrupu se vprašanje ureja v okviru področne zakonodaje o zvočnih emisijah v okolje in se ga načeloma le delno regulira).

Eden bistvenih elementov za učinkovito sožitje je tudi ustrezen sistem preganjanja in sankcioniranja kršitev, skladno s to doktrino pa je potrebno dati pristojnim službam ustrezno pravno podlogo. Žal se tega marsikdaj ne zavedamo, vendar je učinkovit sistem v interesu vseh, v kolikor je zasnovan ustrezno pa dejansko ne prizadene družbeno neproblematičnih posameznikov. Ker sedaj temu marsikaj ni tako, se med ljudmi razvije odpor do same zakonske ureditve, docela neupravičeno.

Najpreprostejših stvari ne razmeš, pa tako rad pametuješ. Če bi jaz lahko na svoji lastnini streljal, to seveda še ne pomeni, da lahko z svojim početjem lahko ogrožam tiste (ali poškodujem lastnino) na ostalih parcelah. Kako bom pa zagotovil, da bo temu tako, pa naj ostalih ne briga.

[JRC]

[Iurium humanorum]

Bom poizkusil s plastičnim in nekoliko absurdnim primerom ponazoriti od kje izhaja moje »pametovanje«.
Recimo, nekdo je dovolj dober strelec, da na razdalji 25 m s pištolo redno in brez težav zadeva tarčo velikosti 1 m x 1 m. Na podlagi tega je njegova samozavest dovolj velika, da si na svojem strelišču za tarčo postavi točno kvadratni meter veliko oviro, vse krogle, ki bi jo zgrešile pa bi grede na postavitev pristale na sosedovi parceli.

Bistveno vprašanje. Je takšno strelišče varno, ali ni? Če izhajam iz koncepta popolne svobode pri uporabi lastne nepremičnine, je odgovor da, saj za enkrat še ni nobena krogla priletela k sosedu. Ali je takšno strelišče dejansko varno? Ob upoštevanju splošnih izkušenj na tem področju pač ne. Če nekaj ni varno, kaj sosedu preostane? Tožba na sodišču, kjer se bo individualno ugotavljalo »varnost« s pomočjo strokovnih mnenj, prekrškovni organ prav tako nima pravne podlage, niti znanja. Kako pa se bo zadeva odvijala v času dokler sodni mlini zadeve ne zmeljejo? Ravno v izogib take situacije se v zakonodajo napišejo minimalni standardi. Če so spisani smiselno, večina z njimi nima težave, ker temu marsikdaj ni tako, se ljudje pač razburjamo nad zakonodajo.

[JRC]

Z vsako pravico prihaja tudi odgovornost.
Tisti, ki bi tako (absurdno) ravnal, bo kmalu moral prevzeti odgovornost za nastalo skodo.
Zato bo vsak sel raje 'na ziher' in si primerno uredil strelisce.
Gre pa predvsem za to, da se mora v prvi vrsti spostovati zasebno lastnino; torej se mora prvenstveno priznati to pravico.
100% varnega strelisca ni, ker strelstvo pac ni 100% varno.

[Melly]

Narod, ki v SSKJ zapiše:

svoboda svobôda  -e ž (ó) 1. stanje, ko so ljudje podrejeni samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga:

si seveda še dodatno sam zakone in predpise izmisli... 

ODGOVORNOST. Nič drugega, streljam na svoji parceli, sem odgovoren za varnost, naredim pizdarijo odgovarjam. Če nočem narediti pizdarije poskrbim, da streljam varno, za to ne potrebujem ne predpisov, ne pravnikov ne inšpektorjev ne nič, samo zdravo kmečko pamet in zavedanje kaj pomeni odgovornost.

[Iurium humanorum]

@JRC
V načelu se strinjava, edina razlika v najinem pogledu je v tem, da sam zagovarjam potrebo, ali vsaj ne nasprotujem ideji, da se nekatere najbolj osnovne in po svoji naravi pomembne zadeve uredijo s področno zakonodajo, omogoči njena čim boljša implementacija, ipd. Vse to je potrebno vnesti s tresočo roko, da se ne ulovimo v zanko hiper-regualcje. Izven teh okvirov pa se v celoti strinjam, da mora iti za osebno odgovornost posameznika. Celo več, v idealnem svetu, z idealnimi posamezniki, bi sam v celoti podprl odsotnost tovrstnih pravil. Žal nas izkušnje učijo, da ne živimo ravno v idealnem svetu.