02-05-2020, 10:16
Ena osnovnih napak v razmišljanju mnogih. Orožje = nevarno sredstvo, tisto, kar ni orožje = niso nevarna sredstva. Ergo, ljudem odvzamemo orožje in ti kar na enkrat niso sposobni ogrožati svoje okolice. Resnica je seveda precej drugačna. Veliko večino sredstev je glede na njihove tehnične lastnosti mogoče uporabiti v vlogi orožja. Seveda se tovrsten potencial med posameznimi sredstvi razlikuje.
Nadalje, vedno je boleče brati zapise, celo posameznikov, ki bi tematiko morali podrobno poznati, da je pištola ali puška, nujno tudi orožje. V kolikor poznamo definicijo termina orožje, potem to NI! Žal je tak način razmišljanja mnogim nekoliko tuj, ob tem pa ustvarja docela netočno javno percepcijo omenjeno v začetku.
Sredstvo, ki ga uporabnik uporablja (v širšem smislu uporabe) v vlogi orožja, to pač je orožje, v kolikor gre za večnamensko blago in ga uporabnik uporablja v kaki drugi vlogi, potem je vse kaj drugega, le orožje ne. Vzemimo primer. Pištola katero uporabnik uporablja za potrebe športnega streljanja, je dejansko športni rekvizit in ne orožje. To seveda ne spremeni dejstva, da gre za potencialno nevarno sredstvo vendar dejansko ne gre za orožje! Na drugi strani je basebol palica, ki jo posaemznik ima za potrebe samoobrambe, dejansko je orožje, saj jo ta uporablja v takšni vlogi in ne športni rekvizit, čeravno jo večina dojema v takšni vlogi. Ne gre zanemariti, da je zgornji način opredeljevanja sredstev že sedaj del naše kazenske zakonodaje, kjer je med drugim zapisana naslednja pravna opredelitev »…z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari,…«. To jasno kaže, da gre za izenačevanje sredstev po predstavljeni metodologiji.
Vsekakor bi bilo koristno, da bi se prenehalo operirati s pojmi, ki so vsebinsko in strokovno netočni, saj bi to omogočilo, da se o tematiki razpravlja na tvornejši način.
Kar se tiče prostega dostopa do vseh sredstev za vse pa si velja zastaviti naslednje vprašanje. Ali obstajajo osebe, ki so neprimerni posestniki/uporabniki potencialno bolj nevarnih sredstev? V kolikor je odgovor da in odgovor na to vprašanje nedvomno je pritrdilen, potem je smiselno opredeliti tiste elemente na podlagi katerih se takšne neprimerne posameznike določi. Seveda mora biti metodologija poenotena in vertikalno in horizontalno prijemljiva. Ravno to je eden osnovnih in tudi legitimnih ciljev področne zakonodaje. Zanašati se izključno na to, da se stvari razčistijo v kasnejših fazah, vodi v povečano tveganje prisotnosti nasilja za določeno okolje.
Nadalje, vedno je boleče brati zapise, celo posameznikov, ki bi tematiko morali podrobno poznati, da je pištola ali puška, nujno tudi orožje. V kolikor poznamo definicijo termina orožje, potem to NI! Žal je tak način razmišljanja mnogim nekoliko tuj, ob tem pa ustvarja docela netočno javno percepcijo omenjeno v začetku.
Sredstvo, ki ga uporabnik uporablja (v širšem smislu uporabe) v vlogi orožja, to pač je orožje, v kolikor gre za večnamensko blago in ga uporabnik uporablja v kaki drugi vlogi, potem je vse kaj drugega, le orožje ne. Vzemimo primer. Pištola katero uporabnik uporablja za potrebe športnega streljanja, je dejansko športni rekvizit in ne orožje. To seveda ne spremeni dejstva, da gre za potencialno nevarno sredstvo vendar dejansko ne gre za orožje! Na drugi strani je basebol palica, ki jo posaemznik ima za potrebe samoobrambe, dejansko je orožje, saj jo ta uporablja v takšni vlogi in ne športni rekvizit, čeravno jo večina dojema v takšni vlogi. Ne gre zanemariti, da je zgornji način opredeljevanja sredstev že sedaj del naše kazenske zakonodaje, kjer je med drugim zapisana naslednja pravna opredelitev »…z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari,…«. To jasno kaže, da gre za izenačevanje sredstev po predstavljeni metodologiji.
Vsekakor bi bilo koristno, da bi se prenehalo operirati s pojmi, ki so vsebinsko in strokovno netočni, saj bi to omogočilo, da se o tematiki razpravlja na tvornejši način.
Kar se tiče prostega dostopa do vseh sredstev za vse pa si velja zastaviti naslednje vprašanje. Ali obstajajo osebe, ki so neprimerni posestniki/uporabniki potencialno bolj nevarnih sredstev? V kolikor je odgovor da in odgovor na to vprašanje nedvomno je pritrdilen, potem je smiselno opredeliti tiste elemente na podlagi katerih se takšne neprimerne posameznike določi. Seveda mora biti metodologija poenotena in vertikalno in horizontalno prijemljiva. Ravno to je eden osnovnih in tudi legitimnih ciljev področne zakonodaje. Zanašati se izključno na to, da se stvari razčistijo v kasnejših fazah, vodi v povečano tveganje prisotnosti nasilja za določeno okolje.