Ocena teme:
  • 0 Glas(ov) - 0 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Strelski incident izgovor za zaostritev zakonodaje?
#12
Novinarji so res strokovnjaki [img]{SMILIES_PATH}/eusa_wall.gif[/img]

Tule opisuje kot 'oh in sploh' zakon pri japanskih bubah a če malce prebrala našo zakonodajo bi ugotovila vsaj to ,da razen tistega obnavljanja vsake tri leta in še kake drobnarije nič kaj ne izstopa v primerjavi z našim ali kakim drugim evropskim zakonom o orožju

''Zakonu so pozneje dodali nekaj izjem, tako da civilist dandanes lahko poseduje puško ali zračno puško, čeprav do tega pride šele po dolgem in strogem postopku. Po celodnevnih predavanjih mora opraviti pisni test o teoriji ravnanja s strelnim orožjem, potem tečaj streljanja, nato pa mora v bolnišnici prestati še testiranje za droge in dokazati, da je duševno sposoben imeti orožje. Vse te podatke mora novi lastnik puške predati policiji, ki tudi temeljito preveri posameznikovo ozadje, če obstaja zločinska kartoteka ali kakršnakoli povezava z zločinskimi ali ekstremističnimi skupinami. Orožje in naboji morajo biti zavarovani in spravljeni posebej v lastnikovem domu, policija mora vedeti za natančno lokacijo obojega. Vsega pa še ni konec, saj policija vsako leto opravi inšpekcijo vsakega kosa orožja, lastnik pa se mora udeležiti tečajev in opraviti teste vsaka tri leta.''

Citat:30.000 civilnih žrtev zaradi strelnega orožja
Primerjava ZDA in Japonske glede zakonodaje v zvezi s strelnim orožjem

Jasna Rajnar Petrović | 27. 7. 2012

Statistike in dejstva opozarjajo, da je zlorab veliko, a je v ZDA orožarski lobi še zmeraj tako močan, da vsako najmanjšo spremembo zakonodaje onemogoči z apeliranjem na strah in pravice državljanov.

Statistike in dejstva opozarjajo, da je zlorab veliko, a je v ZDA orožarski lobi še zmeraj tako močan, da vsako najmanjšo spremembo zakonodaje onemogoči z apeliranjem na strah in pravice državljanov.
AP

Prejšnji petek je prek luže odjeknila najnovejša izmed tragedij, povezanih s številnimi smrtnimi žrtvami in ne povsem psihično zdravimi posamezniki, ki vihtijo pištole in puške, legalno pridobljene v strelnemu orožju najbolj prijazni deželi na svetu, Združenih državah Amerike. Dogodek v Aurori je spet sprožil nikoli končano debato o permisivnosti ZDA do strelnega orožja in spet so manevrski prostor dobili zagovorniki trditve, da več pištol pomeni več nasilja.

Kljub temu so reakcije večine ljudi ravno nasprotne klicem po strožjih predpisih, prodaja osebnega orožja je namreč skokovito narasla. Zakonodaji v ZDA, ki ima po pisanju New Yorkerja za rezultat najbolj oboroženo civilno prebivalstvo na svetu, se kot skoraj popolno nasprotje postavi Japonska, kjer imajo zaradi strelnega orožja samo dve smrtni žrtvi na leto. Dejstvo je, da je po podatkih Nacionalnega statističnega poročila v letu 2009 v ZDA več kot 30.000 ljudi umrlo zaradi strelnega orožja. Več kot tretjina te visoke številke je umorov in ubojev, skoraj 600 ljudi pa je umrlo zaradi tega, ker se je pištola sprožila po nesreči. Primerjava z ostalimi članicami zveze NATO pokaže, da je raven umorov in ubojev z ustrelitvijo v ZDA desetkrat višja kot pri vseh ostalih, so zapisali na portalu PolitiFact Virginia.

Ker je strelno orožje tako lahko dostopno, je priljubljeno tudi pri samomorilcih: leta 2009 je bilo v ZDA skoraj 36.000 samomorov, od tega si je več kot polovica, skoraj 19.000, sodila s strelnim orožjem. Za primerjavo, v Sloveniji je leta 2009 448 ljudi storilo samomor, od tega skoraj tri četrtine z obešanjem. Pri nas sploh nimamo nobene statistike, povezane s strelnim orožjem, na podatkovnem portalu SI-Stat izvemo samo za števila ubojev, nezgod in samomorov, nikjer pa ni določeno, kolikšen delež teh se zgodi zaradi ustrelitve. Pogoste nezgode so transportne in padci, drugih podrobnejših kategorij ni, to pa pomeni, da očitno odstotek smrti s strelnim orožjem v Sloveniji ni tako velik. Na Japonskem naj bi bil tudi med najmanjšimi, ko je število smrtnih žrtev zaradi streljanja iz leta 2006 v leto 2007 naraslo iz dveh na dvaindvajset, se je zaskrbljenost razširila po celi državi.

Pred vsemi dejstvi je seveda pomembno, da sta kulturi teh dveh držav, vzhodne in zahodne ekonomske velesile, zelo različni, da je Japonska manjša in da ima približno trikrat manj prebivalcev kot Združene države. Razlogi za tako veliko razliko v odnosu do strelnega orožja med obema državama pa so po pisanju Atlantica zgodovinski, čemur je sledila tudi zakonodaja. Odnos do strelnega orožja v Združenih državah naj bi imel korenine v uporu proti britanskim prepovedim in omejitvam, zato so 'pravico ljudi do posedovanja in nošenja orožja' vključili tudi v drugi amandma svoje ustave. Amandma je deloma namenjen temu, da ljudje lahko ohranjajo 'varnost v svobodni državi' in s pravico do orožja poskrbijo, da vlada nima monopola nad silo. Na drugi strani naj bi bil japonski zakon iz leta 1958, ki zapoveduje, da 'nihče ne sme imeti strelnega orožja ali meča/mečev' posledica močne nacionalne kampanje, da bi na silo razorožili samuraje.

Zakonu so pozneje dodali nekaj izjem, tako da civilist dandanes lahko poseduje puško ali zračno puško, čeprav do tega pride šele po dolgem in strogem postopku. Po celodnevnih predavanjih mora opraviti pisni test o teoriji ravnanja s strelnim orožjem, potem tečaj streljanja, nato pa mora v bolnišnici prestati še testiranje za droge in dokazati, da je duševno sposoben imeti orožje. Vse te podatke mora novi lastnik puške predati policiji, ki tudi temeljito preveri posameznikovo ozadje, če obstaja zločinska kartoteka ali kakršnakoli povezava z zločinskimi ali ekstremističnimi skupinami. Orožje in naboji morajo biti zavarovani in spravljeni posebej v lastnikovem domu, policija mora vedeti za natančno lokacijo obojega. Vsega pa še ni konec, saj policija vsako leto opravi inšpekcijo vsakega kosa orožja, lastnik pa se mora udeležiti tečajev in opraviti teste vsaka tri leta.

Nobeden izmed dveh najbolj verjetnih kandidatov za predsednika, ki ga bodo v ZDA volili novembra letos, ni napovedal novih regulacij na področju strelnega orožja. To goreče prepričanje o pravici do osebnega kosa orožja pa sploh ne velja za celotno prebivalstvo, saj večina pištole sploh nima. Po pisanju New Yorkerja namreč tri četrtine lastnikov orožja poseduje dva kosa ali več. Kljub njihovim argumentom, da s to pravico skušajo le ohraniti svobodno državo in se braniti pred nevarnostmi, incidenti kar ne pojenjajo. Statistike in dejstva opozarjajo, da je zlorab veliko, a je v ZDA orožarski lobi še zmeraj tako močan, da vsako najmanjšo spremembo zakonodaje onemogoči z apeliranjem na strah in pravice državljanov.
Odgovori


Prispevkov v tej temi
Strelski incident izgovor za zaostritev zakonodaje? - od - 27-07-2012, 13:34



Uporabnikov, ki berejo to temo: 1 Gost(ov)