Katera puška je to in kako jo obnoviti?

[stari graničar]

Kolega mi je prinesel to puško , da mu jo očistim , da bo primerna za na zid , za okras.
Puško sem že malce očistil , za naprej pa rabim ideje , kako jo zrihtati.
Kakšna je bila , ko sem jo dobil si ne želite videti :) .
Les sem imel namen samo namazati z lanenim oljem , kovino pa prebarvati z črno barvo iz spraja.
vendar , ko sem jo očistil sem pod rjo odkril napis in nekaj malega okrasja , ki bi ga z barvo prekril. Kaj sedaj?
Prozorni lak?

Če puško samo pustim očiščeno je zelo verjetno ,da bo zaradi nevestnih lastnikov propadala naprej.
Ideje !?


Attached files

[Uroš Palhartinger]

Je tale "spomin na davna leta slave" po zakonu sploh še orožje??

Glede zaščite kovine pa predlagam kemično sredstvo za hladno bruniranje.

[stari graničar]

Uporabno že ne , poglej sliko cevi od spredaj , debelina cca. 1mm. Pa samo en nastavek za netilko.
pa še na črn smodnik je (bila). Torej bi spadala nekje v isti razred kot tamočne zračne puške.

Hladno bruniranje je kolikor sem razumel primerno samo za posamične delčke orožja ali za popravilo malo načete bronure , ne pa za celotno bruniranje puške.

[seba20]

> stari graničar said:
> Uporabno že ne , poglej sliko cevi od spredaj , debelina cca. 1mm. Pa samo en nastavek za netilko.
> pa še na črn smodnik je (bila). Torej bi spadala nekje v isti razred kot tamočne zračne puške.
>
> Hladno bruniranje je kolikor sem razumel primerno samo za posamične delčke orožja ali za popravilo malo načete bronure , ne pa za celotno bruniranje puške.

Po čem sklepaš da je na črni smodnik ?

[alojz1]

Pa to je jasno. Nafilaj z brezdimnim pa boš videl, da sploh ne vžge. Tudi debelina cevi NI za brezdimni. Pritiski so pri črnem smodniku največji v prvi tretini. Zato je tam cev najdebelejša.
In ta puška je enako nevarna in ima enak doseg kot najnovejše.
Mislim, da je narejena okrog leta 1860. Poglej, mora biti nekje letnica.
Tudi jaz sem usposabljal tako staro enocevko. Pa probat sem tudi moral.

[Uroš Palhartinger]

Ima moj brat staro šibrenico petelinko kalibra 16 iz Ferlacha, prvotno je bila narejena za uporabo enovitih nabojev na črni smodnik, kasneje pa žigosana za uporabo nabojev z brezdimnim smodnikom.

Kemija za hladno bruniranje pa učinkuje tudi na celotnem kosu, pogoj je ustrezna razmaščenost kovine.

[Robert]

> seba20 said:
> Po čem sklepaš da je na črni smodnik ?

ker je sprednjača.

[alojz1]

Seba 20. Sem bil prepričan, da si videl nastavek za netilko pod petelinom. Zato sem se čudil tvojemu vprašanju. Pa ugotavljam da so to tudi drugi spregledali.

[mamaluk]

Samo barvat ali brunirat jo ne, ne bo podobna nobeni reči. Za les je dobro laneno olje ali segreti mix terpentina in čebeljega voska, železo bi jaz pobarval z mat brezbarvnim lakom. Včasih pa sem kako tako rjavino tudi celo prebarval z lanenim firnežem, je bilo tudi prilično o.k.

[Barbapapa]

jah, še jaz pristavim piskerček: ker je očitno površina že uničena z brušenjem, bi jo jaz vseeno bruniral, sicer samo z enim nanosom, da dobiš ton, potem pa prozorni lak. In nikakor ne MAT (?)

[stari graničar]

Površina je uničena zaradi debele plasti rje , ki je bila na njej. Puške nisem brusil , ampak sem rjo samo očistil z medeninasto krtačo. Pod rjo sem našel nekaj okraskov vidnih na strani , na vrhu med cevema pa je izgleda napis v cirilici. Pozna kdo to "firmo"? Letnice izdelave ni!
Želel bi , da se napis vidi , bronura pa bi ga verjetno prekrila.![]()
Je kdo probal hladno bruniranje cele puške?


Attached files

[Uroš Palhartinger]

Bivši sodelavec je zbiral bajonete, rjo je odstranjeval s kopeljo v solni kislini preko noči (nujno na prostem, ker je reakcija med solno kislino in železnim oksidom (rjo) zares burna) - se sproščajo kisli plini...

Zjutraj ni na površini kovine nobene rje več (česar z mehanskim odstranjevanjem ni mogoče, razen če gre za skrajne ukrepe), ostane le "zdrava" kovina. Kisli kopeli nujno sledi takojšnja nevtralizacijska kopel v apneni vodi, dodatek sode bikarbone ne škoduje. Sledi izpiranje z navadno vodo in sušenje. Morebitne ostanke kislih soli (bela patina) se odstrani z jekleno volno, sledi hladno bruniranje.

Druga varianta pa je, da pustiš kakšno leto ali dve puško golo, da sama od sebe enakomerno zarajvi (z novimi, majhnimi kristali železnega oksida), šele nato jo (preko rje) namažeš z namenskim oljem, da ustaviš nadaljnje rjavenje. Tako rja spemeni barvo iz svetlo rjave na približek brunirani površini... Po mojem je slednja varianta še najbolj primerna za tako star kos orožja...

Pogoj za jedkanje pa je seveda ločitev kovinskih delov od lesenega kopita.

Kakršno koli nanašanje kemičnih barv pa odsvetujem, ker v originalu puška ni bila barvana. Lak je za avtomobile, ne pa za starinsko orožje. (izjema je sodobno vzhodnoevropsko suprlus vojaško orožje in njegovi civilni pribljižki)

[stari graničar]

Rja se odstranjuje z fosforno kislino in ne z solno kislino. Delam v kemijski industriji in so mi kemijski postopki odstranjevanja rje dobro znani. Fosforna res popolnoma očisti rjo , vendar ima potem jeklo bolj čudno nenaravno sivo mat barvo. Zato sem se raje odločil za medeninasto krtačo.

Mogoče bi bila tvoja druga varjanta dobra rešitev , me pa zanima , kako je videti puška premazana z firnežem ,kot je zgoraj omenil mamaluk.

[Uroš Palhartinger]

laneni firnež je laneno olje... Nekoč so ga uporabljali kot osnovo za oljnate barve, redčili pa s terpentinom. Da pa je prijelo na platno, so le tega premazali z nanosom krede. Na jeklu pa daje temelj rja, ko se laneni frinež posuši, nastane svetleča plast podobna laku (barvi)...

Po mojem je boljše, da pustiš da puška enakomerno zarjavi, nato jo premažeš s puškarskim oljem na silokonski osnovi, ker nastane nekajmikronska plast silikonskega prenosa (ne daje videza barve)...

Ker pa si kemik, me zanima eventuelna škodljivost solne kisline na zdravo jedro jekla oz. če je to razlog da se uporablja fosfona kislina?

[Desc]

Firnež ni laneno olje. Mislim, da je razlika v rafiniranju. Drugače pa je laneno olje enake barve kot sončnično in le malo potemni, z firnežem pa je drugače.

[stari graničar]

Solna kislina povzroča samo še več rjavenja , fosforna pa najprej razje samo rjo , če pa železo pustiš predolgo v njej pa začne počasi razjedati tudi železo. Lahko jo tudi razredčiš z vodo tam do 1:1 pa učinek ne bo nič slabši.
Lahko uporaboš tudi Coca Colo ali Oro , če nimaš druge , saj vsebuje precej ortofosforne kisline (fosforne kisline prehrambene kvalitete - food grade). Je pa potrebna na koncu nevtralizacija z lužnato snovjo in temeljito izpiranje z vodo , kot si napisal.
Priporočam sodo ali sodo bikarbono , pralni prašek ali cet pa le pogojno, čeprav ph ustreza , saj vsebujeta veliko soli.
Firnež pa mislim , da je laneno olje z terpentinom.

[stari graničar]

Isto vprašanje o izvoru puške sem postavil tudi na enem ex-Yu vojašlem forumu in dobil ta odgovor :


Lovačko oružje nije mi pretjerano poznato, ali koliko znam i što vidim:
Puška je možda i starija, 1840/50?
Majstor Petrov, 99% Rus (tada je istom ćirilicom, prije usvajanja Vukovih reformi pisala i Srbija, Srbi u K & K, kao i Bugari, ali podanici Sultana ...).
Klasična sprednjača, položara, na perkusiju. Cijevi su "drot", možda čak damascirane. ali nekako kratke? Smjerna, elegantna, ne pretjerano luksuzna, osim imena majstora u zlatu i diskretne gravure.
Izgleda da je netko malo potkratio.
Ima li, osim imena majstora još neki žig, serijski broj?

Mnenje ?
P.S. pozma kdo delavnico "majstra" Petrova ?

[stari graničar]

In še:
Bane sve rekao a ja samo da dodam da se iz zadnje slike lepo vidi da je presečena-skraćena cevi da se na mestu reza pojavio neprirodni otvor u delu gdese cevi spajaju i dole i gore kod šine.Pa čak i da je ona donja cevčica u koju se uvlači šipka za punjenje takođe tu po rezanju zatvorila a trebala bi suprotno da je otvorena..Ovako po izgledu i sa ovim stepenom tragova zubavremena je teško dati procenu starosti a majstor Petrov ju je obeležio i to je Ok...
Inače su sve sprednjače na crni barut imale znatno duže cevi od modernih na malodimni-NC- barut a ova je prekratka za te prastare puščetine...