Ocena teme:
  • 0 Glas(ov) - 0 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Nakup rabljenega orožja
#21
> Desc said: Sem že slišal, da niti Viagra pri nas ni taka kot zunaj :D

No. če jo že rabiš, jo rabiš zunaj, ker doma je že tako ali tako vse jasno... :D
Pri negativni oceni ugleda, prosim za komentar, ker bom drugače sklepal, da gre za čisto zlobo  Mrgreen
Odgovori
#22
> 765Br said:
> Ok, ampak a avstrijci vedo vnaprej, kam gre posamezni kos orožja (kot se to naprimer vnaprej ve pri vsakem izdelanem avtomobilu), ali pač rečejo: ta pištola je u nulo in ostane pri nas, una pa ima neke tolerance...v smeti ne bo šla, gre pa v slovenijo?
> Takšne trditve so mi že smešne, sploh če povzamem iste trditve iz sveta avtomobilizma (kjer sem bolj domač) in se je izkazalo, da golf, narejen za berlinčana ni nič kvalitetneje skup zložen kot golf, ki je bil narejen za ljubljančana....Ampak ok, zdej smo že OFF.

Za golfa se strinjam,kdaj je bil pa golf kvaliteten, sem ga imel novga,tolko okvar kot na njemu nisem še imel na nobenem drugem avtu ...tam kjer delam gre taka roba v bivšo jugo ta dobra pa v nemčijo [NE DELAM V LOSU]vsaj ne uradno, da ne bo narobe razumljeno lej verjemi al ne me prav briga, ko boš postrelu nad pol miljona nabojev ti bo že kaj več jasno ti je pa tud 357 lepo povedal...za spremembo ^:)^
Odgovori
#23
Mater kak eni hitro nos povesite...
Odgovori
#24
Slovenija je bila testni poligon za nove GSM telefonije... Smo imeli prvi litij-ionske baterije, ter testirali litij-polimerne baterije... SLO je zaradi svoje "majhnosti" ravno pravi "poligon" za testiranje novih tehnologij...
Odgovori
#25
Se pravi vsi slovenski trgovci nabavijo robo (npr Glocka) od posrednika-distributerja na debelo ali direkt iz tovarniške prodaje, ki ima posebno skladišče "škart" robe??!!
In kaj je te robe v tem "škart" skladišču dosti ali malo?

Ne gre mi tole....
Odgovori
#26
Saj ne more iti, ker je že smešno.
Odgovori
#27
Jabolko upam,da se v svojem poklicu ne ukvarjaš z ležaji,ker bi bila to katastrofa glede na prečitano.Pa brez zamere.
Odgovori
#28
Kaka zamera sej se le pogovarjamo. In kje ti vidiš katastrofo, daj nas rasvetli...
Odgovori
#29
Če ti standardi DIN niso dosegljivi,vzemi v roke vsaj Strojniški priročnik Bojana Krauta preden boš začel debato o ležajnih nasedih.Ni tako enostavno.Prijetno praznovanje vsem sodelujočim in srečno 2015
Odgovori
#30
> Lojsko said:
> Če ti standardi DIN niso dosegljivi,vzemi v roke vsaj Strojniški priročnik Bojana Krauta preden boš začel debato o ležajnih nasedih.Ni tako enostavno.Prijetno praznovanje vsem sodelujočim in srečno 2015

Grupa moških se pogovarja o sexu, sami poročeni iskušeni deci ki še na črno kaj dobijo občasno, skratka obvladajo pa pristopi negdo za katerega je vsem znano da še ni bil z žensko...posluša, posluša in mu je dosti pa reče, boste vi meni nakladal sem jaz dost knjig o tem prebral...
Odgovori
#31
No, dilemo novo ali rabljeno orožje sem ta teden uspešno rešil. Namreč, postal sem ponosni lastnik nove čehinje modela 75B omega.
Odgovori
#32
(26-12-2014, 20:32)M67 Napisal: >Se pravi vsi slovenski trgovci nabavijo robo (npr Glocka) od posrednika-distributerja na debelo ali direkt iz tovarniške >prodaje, ki ima posebno skladišče "škart" robe??!!
>In kaj je te robe v tem "škart" skladišču dosti ali malo?
>
>Ne gre mi tole....

To je res bedarija. Za začetek predlagam, da si greste ogledat eno takšno fabriko od znotraj, ter boste videli, kje se 'avstrijske' pištole ločijo od 'slovenskih'. Odgovor: NE LOČIJO SE.

VENDAR:

Veliki kupci dostikrat testirajo izdelke sami. In se zgodi, da kaj zavrnejo. Ta roba pride nazaj, pa veste - to se ne meče stran.

Pa razlogi zavrnitve ponavadi ni da bi bilo orožje hin - pač pa ni po dogovorjeni specifikaciji.

Pa zgodi se, zemeljski primer, da se orožje izdela po specifikaciji kupca, ki blaga ne plača in ga ne prevzame ali bančne garancije ni možno vnovčiti. To se kar lepo vzame nazaj in proda na vse kriplje.

Potem vam iz prakse povem, da se kaj poškoduje med transportom. Kamion zabremza in roba v kamionu naleti. Ali jo namoči dež.

To ponavadi 'pozlati' zavarovalnica - taka roba pa bodisi gre v tovarno na ponovni pregled in popravilo ali samo na prepakiranje. Saj niste mislili, da se to stran meče, ali?

V fabriki se taka roba skoraj vedno prodaja z diskontom (popustom) - in to velikim. Ima pa tovarniško garancijo.

Ali je ta roba kaj slabša? Težko je reči.

Jaz sem kupil en tak kos eno 10 let nazaj. Bil je iz kontejnerja, ki je padel na tla. In kolikor je mene služil, me je služil dobro. Meni so povedali od kod roba je in zakaj popust. Se mi je pa takrat kolega pohvalil, da je kupi natanko isto, kot jaz, pa ne vem če je dobil 3% popusta - jaz pa mislim da eno 45%.

Pa to ni samo pri orožju.

Eden mojih boljših nakupov je bila svojčas Opel Vectra B, s polno opremo in finim 1.8 motorjem. Jaz si takrat nisem mogel privoščiti najbolj okleščene vektre brez klime.

Povedali so mi, da je bil avto poškodovan med transportom.

Pri pragu je bila res grda raza do jekla. Sem se odločil za nakup, to poškodbo so lepo oni popravili in dejansko sem avto dobil 12 tisočakov ceneje, kot sicer.

Tako da ja, so robni primeri. Samo kupec mora biti seznanjen s tem, pa popust mora odražati to - in jaz ne vidim problema v 'slovenski' vektri.

Tako da ja, lahko je kaj narobe, samo to gre bolj pripisati pokvarjenosti prodajalcem (distributerjem).
Odgovori
#33
(24-12-2014, 12:51)765Br Napisal: >Ker sem nov na tem področju in ker imam nekako v glavi, da novo orožje je ipak novo, z garancijo, me zanima, kako je >z nakupom rabljene polavtomatske pištole / revolverja / puške? Ne zanima me postopek samega nakupa, ampak to, da >rabljeno je ipak rabljeno in da je šlo čez ror nekaj 1000 komadov? Zanima me, kako je z obrabo delov sprožilnega

Pa glej, jaz sem kupil dve polavtomatski pištoli rabljeni in mi nikoli ni bilo žal. na eGunu.

Drugače pa je treba paziti:

- korozija cevi in na skritih delih
- izraba cevi, ustja in krone
- problematična serija orožja, pa se prodajalcu ne da zafrkavati s tem - ter se hoče vsega skupaj znebiti.

Drugače pa, preden kupiš kaj rabljenega, na forumih (SIG, GLOCK, XD) preberi, kaj to pištolo ali karkoli kupuješ - najbolj muči. Muči pa ponavadi vse pištole, samo vprašanje je kaj.

Korozijo že nekako vidiš iz dobrih slik orožja. Izrabe ne vidiš, a če je pištola 'custom' - vsaj merki, potem zna biti, da se je dosti streljalo z njo. Jaz se teh customov izogibam - če je le možno, kupim čim bolj 'fabričko' - čeprav tudi to ni garancija.

Kar se pa tiče problematičnih serij, dobre firme to vseeno spedenajo (XD, Glock), določeni modeli pa so pač 'doomed' - kot je recimo Walther ppk 380 modeli tam eno 6-7 let stari.
Odgovori
#34
Sem malo bral komentarje ....... pa saj nekateri niste resni :)) 

II. klasa za ex Jugoslavijo, hahahahah

Naj vsem tistim s fobijo pred balkanskim sindromom manjvrednosti nekaj razložim iz prve roke. Verjetno se vsem zdi samoumevna beseda serijska proizvodnja, ampak očitno ni.

Definicija serijske proizvodnje: Serijska proizvodnja je tista, katera na daljše časovno obdobje proizvaja enake proizvode, kateri so proizvedeni v velikem številu po enakem delovnem razmerju in skozi enaki tok proizvodnje, z enakimi lastnostmi in odstopanji.

Ni ga proizvajalca na svetu kateri bi vse komponente proizvoda naredil sam. Večina komponent se proizvaja pri zunanjih dobaviteljih, kjer ceno oblikuje predvsem količina in trajanje odjema. Torej, npr. 1 kos nečesa stane 1 eur, 1.000 kosov 0,75 eur, 1.000.000 kosov 0,25 eur.
Bistvo je količina odjema. Zraven so še manipulativni stroški na kos komponente, kateri sorazmerno pada glede na kvantiteto.
Računica serijske proizvodnje je uporaba čim manj različnih komponent v različnih večjih serijah in modelih.

Vgradnja maloserijskih komponent slabše kakovosti, bi velikega proizvajalca stala veliko več kot vgradnja kakovostnih komponent velikih serij.

V kolikor se pojavi napaka v komponenti to velja za celo serijo, torej xxxyz kosov, koliko je pač delovna serija. V tem primeru večinoma terjajo dobavitelja.

Nekoč, kot mladeniču, mi je en star stric razlagal kako na vsakega približno 10-tega Mercedesa z napako prilepijo nalepko za Jugoslavijo :-) ..... ampak časi teh nakladanj in nevednosti ljudi so mimo.

Govorim iz prve roke, sam sem bil koordinator proizvodnje med nemškim in slo podjetjem v avtomobilski industriji in verjamite mi da se enaki komponenti vgrajuejo v avtomobile, ne glede na trg. ....... pa še nakaj ...... pri naročilu avta ne piše....ta avto gre k Janezu v Kranj, ampak so naročila po številkah. 

.............enako je pri ostalih serijskih proizvodih.


Pa upam, da nisem koga užalil.
Odgovori
#35
(06-02-2015, 23:06)burt Napisal: Sem malo bral komentarje ....... pa saj nekateri niste resni :)) 

II. klasa za ex Jugoslavijo, hahahahah

Naj vsem tistim s fobijo pred balkanskim sindromom manjvrednosti nekaj razložim iz prve roke. Verjetno se vsem zdi samoumevna beseda serijska proizvodnja, ampak očitno ni.

Definicija serijske proizvodnje: Serijska proizvodnja je tista, katera na daljše časovno obdobje proizvaja enake proizvode, kateri so proizvedeni v velikem številu po enakem delovnem razmerju in skozi enaki tok proizvodnje, z enakimi lastnostmi in odstopanji.

Ni ga proizvajalca na svetu kateri bi vse komponente proizvoda naredil sam. Večina komponent se proizvaja pri zunanjih dobaviteljih, kjer ceno oblikuje predvsem količina in trajanje odjema. Torej, npr. 1 kos nečesa stane 1 eur, 1.000 kosov 0,75 eur, 1.000.000 kosov 0,25 eur.
Bistvo je količina odjema. Zraven so še manipulativni stroški na kos komponente, kateri sorazmerno pada glede na kvantiteto.
Računica serijske proizvodnje je uporaba čim manj različnih komponent v različnih večjih serijah in modelih.

Vgradnja maloserijskih komponent slabše kakovosti, bi velikega proizvajalca stala veliko več kot vgradnja kakovostnih komponent velikih serij.

V kolikor se pojavi napaka v komponenti to velja za celo serijo, torej xxxyz kosov, koliko je pač delovna serija. V tem primeru večinoma terjajo dobavitelja.

Nekoč, kot mladeniču, mi je en star stric razlagal kako na vsakega približno 10-tega Mercedesa z napako prilepijo nalepko za Jugoslavijo :-) ..... ampak časi teh nakladanj in nevednosti ljudi so mimo.

Govorim iz prve roke, sam sem bil koordinator proizvodnje med nemškim in slo podjetjem v avtomobilski industriji in verjamite mi da se enaki komponenti vgrajuejo v avtomobile, ne glede na trg. ....... pa še nakaj ...... pri naročilu avta ne piše....ta avto gre k Janezu v Kranj, ampak so naročila po številkah. 

.............enako je pri ostalih serijskih proizvodih.


Pa upam, da nisem koga užalil.

Končno nekaj iz prve roke (ne zajebavam @burt), ker tudi meni tole z drugo klaso pri takem številu proizvodov "ne potegne". In ja, konkretno za Škodilaka sem tole o številki naročila vedel tudi jaz... jebe se računalom/avtomatski procesizaciji in robotiki kdo je avto naročil. V takem poslu je, po mojem mnenju vsaj, "the name of the game" -> poskus ponavljanja neke vsaj kvazi perfekcije.

Ajd!
Don't hit at all if it is honorably possible to avoid hitting... but never hit soft!
(T. Roosevelt)
Odgovori
#36
Proizvodi za Balkan se pogosto razlikujejo od proizvodov za ostali del Evrope po kakovosti in sestavinah. To je dejstvo. Najlažje je razvidno na prehrambenih izdelkih, kjer je zaradi zakonskih zahtev potrebno sestavine navajati na dekleracijah. Kdor ne verjame naj gre recimo v DM in pogleda s čim je sladkana coca cola polnjena za nemški trg in primerja s coca colo iz katere koli druge trgovine. V prvi je sladkor v drugi pa mnogo cenejši (in bolj škodljiv) glukozno-fruktozni sirup. In tu gre za enega bolj globalnih (serijskih) artiklov.
Odgovori
#37
"burt", ko si že omenjal avtomobile - BMW je proizvajal ( vsaj serijo 3 ) za jugoslovanski, grški in mislim, da tudi za turški trg cenejše ( beri: oskubljene ) avtomobile zaradi davčne osnove, ki je takrat bila v teh državah. Bolj konkretno - model 318 je imel pod pokrovom motor 1.6, ki je imel še nekaj manj "konjev", kot motor 1,6, ki je bil "normalno" pod pokrovom modela 316...
Znano je, da so serijske zračne puške ( Anschütz 335 ) bile proti koncu proizvodnje imenovane "Yugoslaviše model" - najboljša izvedba s preklopno cevjo.
Pri negativni oceni ugleda, prosim za komentar, ker bom drugače sklepal, da gre za čisto zlobo  Mrgreen
Odgovori
#38
(06-02-2015, 23:06)burt Napisal: Govorim iz prve roke, sam sem bil koordinator proizvodnje med nemškim in slo podjetjem v avtomobilski industriji in verjamite mi da se enaki komponenti vgrajuejo v avtomobile, ne glede na trg. ....... pa še nakaj ...... pri naročilu avta ne piše....ta avto gre k Janezu v Kranj, ampak so naročila po številkah.

Tudi jaz že leta delam v avtomobilski industriji in imam drugačne izkušnje kot ti. Mi kot dobavitelj nekatere komponente sortiramo in pošiljamo slašo kakovost manj problematičnim kupcem ne da bi on to vedel.

Tudi proizvajalci avtomobilov to delajo in sicer vem za primere, kjer pošiljalo boljšo kakovost problematičnim kupcem/trgom.

Pisal si o enakih komponentah, to ne obstaja. Vedno so v igri tolerance in če jih želiš držat jih moraš spremljat, če jih spremljaš lahko sortiraš kose. Logoično je da mejne ne boš vrgel v izmet ampak grejo tja kamor grejo lahko brez posledic,... Ne govorim o kosih, ki so dokazljivo ven iz zahtev, ampak o sivi coni.

Kar se tiče naročila, ki naj bi bil samo številka, ni tako kot pišeš. Predstavljam si, da verjameš da so prve tri številke tvoje polne telefonske zgolj števec in da je pred tabo imelo telefon vsaj 38.600.000.000 ljudi.
Odgovori
#39
Tele primere z raznimi Nutelami poznam, ampak mislim da je jasno da gre za druge (seveda cenejše, drugačne) surovine. Pri enakih avtomobilih in orožju (glede na trg seveda. pa po mojem ne. V ZDA imajo trenutno gloki za en kuurac finiš na zaklepih, ampak sem prepričan, da je isti pimpl za Oregonca kot za Teksačana. Ni pa isti za Evropejca, pa naj bo za Avstrijca al pa za Portugalca.

2c
Ajd!
Don't hit at all if it is honorably possible to avoid hitting... but never hit soft!
(T. Roosevelt)
Odgovori
#40
Gospodje, ne mešati hrušk in jabolk.

Eno je serijska proizvodnja stvari/komponent/polizdelkov/izdelkov (definicijo sem napisal zgoraj), drugo pa je prehrambena industrija. To sta povsem drugi zgodbi.

1. Prehrambena industrija.
Tukaj je proizvajalec vezan na veliko število dejavnikov in omejitev lokalnih trgov. Nekateri trgi imajo omejitve pri nekaterih sestavinah, drugi ne. Nekateri trgi omogočajo zaradi uporabe določenih sestavin iz matičnega gospodarstva subvencije ali ugodnosti. Tukaj so je še politika zaposlovanja, računice logistike, itd.
Dejstvo je, da se lahko nekateri prehrambeni izdelki razlikujejo po določenih sestavinah, saj so prirejeni za neko določeno tržišče. In to ni sporno.
Ampak zopet bi poudaril bistvo. Sam proizvodnji proces uporabe sestavin v dotični proizvodnji je enak, ne glede na trg. Torej, npr. Nutella iz Poljske tovarne je enaka za vsa tržišča katera pokrivajo....tukaj ni Poljska Nutela I in II klase ali Poljska Nutela za Čehe, druga za Poljake, tretja za Srbijo. Poslovna politika v tem primeru podjetja Ferrero S.p.a. je pokrivanje različnih trgov iz različnih tovarn.

2. Serijska proizvodnja stvari/komponent/polizdelkov/izdelkov
Pa da najprej preidemo na vsem tako drago temo avtomobili. Osnova za planiranje, sledljivost in tehnično pripravo je numerologija. Kot verjetno veste so v preteklosti uporabljali predvsem črtne kode, potem je Toyota sredi 90-ih let razvila QR kodo.

Nekdo je napisal da obstajajo različne tolerance. Pa saj to je jasno, vsak proizvod ima določene +/- tolerance, katere so še v okviru predpisanega. Dobavitelj komponente le-te ne bi smel sprostiti iz proizvodnje v kolikor ni znotraj mej. Ampak tudi to se žal dogaja. Po prihodu določenih komponent imajo končni proizvajalci ponavadi t.i. vzorčne kontrole, vzamejo npr. vsaki 100 ali 1.000 ali 10.000 kos (odvisno za kaj gre) in preverijo tolerance. V primeru da ne ustreza se cela serija zavrne, razen če je že vgrajeno v nadaljni proces.

Nekdo je omenil BMW za drug trg z drugo opremo in motorjem. Tudi to lahko povem iz prve roke, sem sodeloval tudi z BMW-jem. Skratka, določeni modeli so t.i. deželno opremljeni za posamezno tržišče. Kaj to pomeni? Prodajne in promocijske službe proizvajalca na osnovi povpraševanja, prodaje in prognosticiranja uspešnosti na določenem trgu "naredijo paket opreme". Npr. Slovenski trg je finančno šibkejši ter ima drugačne želje kot npr. Ameriški, zato npr. pri BMW seriji 3 "forsirajo" najšibkejši 316d z osnovno opremo, dodajo mogoče lita platišča ter kakšnen dodatek in to je to. Pač na osnovi raziskav je bilo ugotovljeno da si lahko slovenski kupec privošči bemerja za okoli 30 tisočakov.
Druga zgodba je npr. Ameriški trg, tukaj se prodajajo samo od modela 320i naprej in z bogatejso osnovno opremo. Ampak to so samo marketinški pristopi.
BMW serija 3 se proizvaja za Evropski trg v Nemčiji: Regensburg (sedan in M3 sedan), Dingolfing (3 GT), München (touring in sedan)
Za ZDA: v (JAR) Plant Rosslyn
Torej, ponovno poudarjam, avtomobil npr. BMW 3 320d je enak za kupca v Slo in za kupca v Avstriji, v primeru da je iz iste serije. Garantirano.

In še eno vprašanje za gospoda, ki je trdil da je lahko avtomobil iz enake serije pod enako kodo z različnimi motorji.
A mislite, da v proizvodnji v Münchnu Hr. Hans zaupije Mohamedu na proizvodnji liniji, čuj v ta avto pa daj motor iz tiste druge palete, ta gre za Slovenijo, v naslednjega pa daj taboljšega ker gre v Avstrijo........ ? 

Mislim, da sem kar razjasnil proizvodnji proces.
Verjetno marsikateri več veliko več o orožju od mene, ampak v proizvodnjih procesih pa sem vseeno profi.

Pa lep preostanek dneva še naprej.


Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 3 Gost(ov)