Ocena teme:
  • 4 Glas(ov) - 5 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Predlogi spremembe ZORO in podrejenih pravilnikov
(11-02-2016, 10:12)Mike Napisal: Ne se jezit Mato. Spoštujem vaše delo in si želim da bi vam uspelo. Če lahko vam z veseljem pomagam po svojih najboljših močeh. Zgrešil pa si bistvo mojega pisanja. Hotel sem napisat, da je Biatlonsko streljanje za njih na drugem nivoju in ga ne znajo enačit. Tudi če bi tekmovalci hodili med ljudmi s polnimi puškami, se nebi nič zgodilo. Me razumeš?
Hočeš reči, da obstaja ZORO za tiste na drugem nivoju in ZORO za vse ostale? Da so zahtevana varnostna pravila za tiste na drugem nivoju drugačna kot za vse ostale? Če grem še v večje absurde; ali so tekmovalci, gledalci,.... na biatlonski tekmi drugega nivoja kaj manj vredni (ker so varnostna pravila milejša, ohlapnješa,....) kot vsi ostali tekmovalci, gledalci,... ostalih strelskih tekmovanj, prireditev,..?
Odgovori
Fantje ustanavljam MBZPPS (Mednarodna Biatlonska Zveza za Praktično in Precizno Streljanje). 

Pravila bodo zelo stroga in pa seveda mednarodna.

Bi se kdo pridružil?
Odgovori
Ob prebiranju nekaterih komentarjev me naravnost zmrazi. Eden osnovnih počel pravne države je enakost pred zakonom, pravna predvidljivost, zagotovljeno pravno varstvo, delitev oblasti med posamezne veje,...

Zakonska pravila morajo biti spisana na način, ki jih je mogoče uporabiti za VSE, poudarjam za VSE, ki jih takšna ureditev zadeva, izjem, če jih ne določa zakonodajna materija, ne sme biti, čeravno sam nisem naklonjen niti vnašanju izjem na tem nivoju, če za to ne obstajajo izrazito dobri razlogi. V kolikor pristanemo na sistem, ki iz pravnih okvirov izvzema določene skupine in, ki se določajo v celoti arbitrarno (v tem primeru gre za s strani inšpektorjev selektivno uporabo pravne materije, oziroma celo neposredno kršenje določil le te), potem smo pristali na razpad temeljev pravnega sistema.

Obstoječ pravni okvir, ki ureja delovanje in uporabo strelišč, je spisan tako, da je v navskrižju s pravili izvedbe biatlonske tekme. To pomeni, da tovrstnih tekem v obstoječih zakonskih okvirih v Sloveniji ni mogoče legalno izpeljati. Hierarhija pravnih je namreč dobro znana in izvajanje pravilnika izven zakonskih okvirov je nedopustna. Iz tega naslova je navajanje internih pravil športne organizacije s strani Inšpekcije docela brezpredmetno, razen če ne bi šlo le za nadgradnjo zakonskih okvirov.

Prvi korak pri odpravi težave je priznanje dejstva, da obstaja diskrepanca med uveljavljeno športno disciplino ter zakonskim okvirom. Možnosti sta dve; ali so pravila biatlonske zveze nevarna, ali pa domača zakonodaja predpisuje nepotrebno stroge omejitve. Šele, ko si odgovorimo na zgornjo dilemo, se lahko lotimo sanacije stanja. Način, ki so ga izbrali na Inšpektoratu z izvijanjem in zagovarjanjem svojih odločitev je docela neprimeren, saj vse neposredno in posredno prizadete navdaja, oziroma bi ga moral, z veliko mero grenkega priokusa. Gre za poizkus urejanja stanja nekoliko po domače, kar je prepogosto indikativen pristop za mnoga področja.
Odgovori
Mike: Zastopim tebe in razumem tudi vse Inšpektorje vendar hkrati sem do tebe samo piker, ker se zadeva lahko razume tudi kot resigniranost v dano stanj. Človek bi pričakoval od udeležencev tega foruma in plačnikov v proračun preko upravnih taks, da se boste vprašali prvič zakaj moram jaz slediti črki zakona, plačevati upravne takse ipd... medtem ko očitno drugje stvari potekajo drugače in nato kot drugič, da če smo že "zaznali" odklone kaj lahko jaz storim glede tega? In če odgovora ne veste (kljub primerom, ki so objavljeni - ali pa morda menite, da to obljavljamo zato, da se lahko vi naslajate nad parimi butlji, ki se bodejo s predstavniki države????)  ali celo vprašanj nočete zastaviti potem predlagam, da se enostavno vzdržite komentarja.

Vsak, ki ima tako ali drugačno orožno listino bi moral prispevat svoj del in morda po kake par tisoč vprašanjih bi se morda kdo vprašal ali je biatlon res tako zelo poseben ali pa kako prav je različno tolmačiti zakon, tako pa par mandeljcev pisari, še par pametuje in še več naslaja nad vsem skupaj.

Sram vas je lahko vseh, ki niste spisali in naslovili vsaj enega vprašanja na pristojne inštitucije!
Odgovori
Fantje pravne države že dolgo ni. Pa ne samo na področju strelstva. Imam preveč slabih izkušenj, da bi lahko verjel v pravljico o pravni državi, kjer smo vsi enaki pred zakoni. No, pa nismo.

Kaj pa mediji? Ste kaj poskušali preko njih? Tega se mi zdi, da se še najbolj bojijo? Ali je morda lahko to strel sebi v koleno, ker lahko ratajo še bolj striktni pri izvajanju zakonov? "Ko stopiš mački na rep...."
Odgovori
Predlagam, da se skupinsko lotimo pisanja dokumenta, ki ga bomo naslovili na raznorazne inštitucije in nič več na MNZ. Vsebina pa bo vsebovala vse to, česar smo se iz odgovorov od MNZ naučili... Google Docs je za kolaborativno uporabo precej koristen... :)
Odgovori
Zakaj skupinsko, naj vsak, ki misli, da se ga tiče sam kaj naredi in tako da vedeti zakaj se gre naslovnikom individualno -  nič skupinsko...
Odgovori
Potem pa vsaj objavite konkretne naslove, kam naj pošljejo (ne govorim o MNZ). Če so že bili objavljeni, se pa priporočam za link :)
Odgovori
Mato, na prvi strani omenjaš, da bi stopili skupaj, vsak na svojem področju. Morda pa pa ni napačna ideja. In če najdemo "ušesa", ki bodo prisluhnila, ne iskala izgovorov in drugačnih interpretacij zakona, glede na statusni pomen, morda pridemo dlje...
Odgovori
MDS je bila ustanovljena januarja 2015, kjer so se na prvi seji, na žalost, vsi kar povprek strinjali da je področje potrebno urediti. Od takrat se več posameznikov trudi, da bi dokazali nepotrebnost delovanja MDS, ampak žal tle videvam enoteiste face. Vsi ostali so korajžni na forumu, a da bi poslal dopis ministru, predsedniku vlade, generalnemu sekretarju MNZ ali pa vsaj prebral objavljeno gradivo... to je pa že prevelika žrtev..
Odgovori
Morš vedt, da smo šli v to v dobri veri in pričakovali to tudi od ostalih. No iz 26 strani je povsem jasno razvidno, da smo bili naivni...
Odgovori
Mato, kolikor je razvidno ste pošiljali samo na MNZ. Kaj pa si drugega pričakoval? Važno je samo da se face trenutne politične elite pojavijo na televiziji, kako mahajo s Slovensko zastavo in da od tega živi prepoznavnost Slovenije in nabirajo politične točke. Jabnost ne zanima varnost in "nošenje orožja" izven strelišča, pa če bi jim Jakov Fak mahal z nabito puško v glavo. Za ostalo jih boli kurac po domače. Ampak... Morda bi bilo potrebno potrkati še na kakšna druga vrata kot MNZ. Iz vseh let izkušenj v podjetništvu sem se naučil eno. Ali delamo po propisih ali pa ima vsak svoje veze in poznanstva in tako uredimo težave.
Predlagam srečanje z dobrim namenom, kar verjamem da te je že minilo in skupaj pogledamo kaj lahko in kaj ne.
Odgovori
Poglej ne? Jaz in nekaj nas je svoje naredilo in še dela, če pa kdo želi kaj gledat pa kar naj mu nihče ne brani, da javno objavljene materiale kot zaskrbljen državljan ne "vsak po svojih vezah in poznanstvih" ureja...

Moj point je (še Ntič), da samo z jamranjem in vzdihovanjem ne bo nič, ravno tako ne bo nič s pisanjem po forumu v smislu podpore ali izražanja mnenj. Nič ne bo z sanjanjem o lobističnem združenju, NRA, organizaciji ***.   Edino kar bo pomagalo je osebni angažma vsakega od nas pa je čisto vseeno o katerem delu države govorimo, komplet vseen al bo vsak premaknil svojo rit ali pa sprememb ne bo v bistvu je tako povsem simpl. Če pa večina še danes ne ve kako in zakaj potem je pa tako ali tako vseeno.



***Bi bil smešen odziv, če bi recimo tle objavil, da se je ustanovilo "neko združenje strelskih lobistov" katerega članarina je 500€/leto na osebo in da pozivam vse zainteresirane, da se včlanijo (verjetno bi večina mislila da je 1. april) ampak pri naših številkah je 500€ povsem realna številka, če se hočeš iti lobiranje in resno organizacijo. Ampak kot rečeno talk is cheap....
Odgovori
Če pošlje 10 ljudi skupaj je to en dopis in ena zadeva s katero se morajo ukvarjati in to potem tudi v analizi (prirejeni) zapišejo kot 1 dogodek. Če pa 10 ljudi pošlje vsak zase je pa to 10 primerov, ki se vodijo vsak zase. Vsak ima svojo opravilno številko, svoj postopek in svoj odgovor. Tudi ko se delajo analize je to 10 pritožb pa če hoče ali ne, ker jih ima zavedene vsako posebej.

To je isto ko so proti nam klicarili in prijavljali sosedje. Trije so klicali, da se tam nekje za hribom nekdo strelja in to so tri prijave. :)
Odgovori
Po dogovoru, sklenjenem na sestanku z generalnim sekretarjem ministrstva za notranje zadeve, smo pripravili najbolj očitne komentarje v amandmajski obliki in mu jih predali v pregled. V tekstu spodaj je povzeta problematika in naši komentarji.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zadeva:
Dopis o problematiki delovanja Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve (IRSZN) in Medresorske delovne skupine (MDS) v zvezi s strelišči
V skladu z dogovorom z dne 21. 1. 2016 smo pripravili kratek opis problematike delovanja MDS in IRSZN na področju strelišč.
 
1.    Ustanovitev MDS in način dela
 
·      Za oblikovanje MDS smo v večini zvez in društev izvedeli povsem naključno, 24 ur pred iztekom roka za prijavo za sodelovanje.
·      Športna društva in zveze, ki delujejo na področju športnega streljanja Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) ni pozvalo k sodelovanju; povabilo je le Strelsko zvezo Slovenije (SZS) in Lovsko zvezo Slovenije (LZS) kot edini predstavnici zainteresirane javnosti. Glede na jasne evidence (društev in zvez) in na izvedene inšpekcijske nadzore na streliščih, kjer se skoraj izključno športno strelja, se pojavlja vprašanje, zakaj se ni povabilo k sodelovanju tistih, katerim se (neupravičeno) očita problematika na področju strelišč.
·      MDS je imela par sestankov, ki niso bili delovne ampak informativne narave. Za takšno delovanje mislimo, da je neprimerno, neučinkovito in nestrokovno. Šlo je za izmenjavo stališč in pa oblikovanje predloga zakona, ki je bil nato poslan v smislu »popravite kar se vam zdi neprimerno in nam pošljite nazaj v končno izvedbo«.
·      Razlogi za ustanovitev MDS niso določeni (jasno definirani), so subjektivne narave, po »občutku, da je treba razmere urediti« (vir: zapisnik sestanka MDS z dne 30. 1.  2015).
·      Na tem mestu ponovno opozarjamo, da manjka/jo:
o   konkretni razlogi za revizijo in morebitno spremembo Zakona o orožju (ZOro) ter spremljajočih podzakonskih aktov. Predstavniki zvez in klubov športnih strelcev namreč trdimo, da je slovenska zakonodaja na področju orožja sodobna in zgledno urejena. To trditev podpira skoraj popolna odsotnost prekrškov in kriminalnih dejanj;
o   pregled dobrih praks;
o   konkretni primeri (upravičenih, to pomeni utemeljenih) težav v okviru obstoječe zakonodaje; (neupoštevanje neosnovanih prijav);
o   metode in rešitve ter dobre prakse v primerljivih okoljih v tujini s poudarkom na obstoječih državnih streliščih in načinu urejanja varnosti (nekatera strelišča obstajajo več kot 100 let).
 
Glede na to, da je obstoječa zakonodaja sodobna ter zajema vse vidike ravnanja z orožjem, je lahko MDS le neobvezna diskusija vseh zainteresiranih subjektov; zlasti tistih, ki dejansko izvajajo športno streljanje. Na podlagi izmenjave idej, dobre prakse, mednarodnih standardov (npr. biatlon) in lokalnih posebnosti bi se lahko zasnoval predlog sprememb zakona. Namenoma smo zapisali, da »bi se lahko«, saj obstaja možnost zaključka, da je obstoječa zakonodaja ustrezna. Seveda morajo temeljne rešitve osnutka predloga podpreti vsi prizadeti.
Ker so za spremembe pravilnikov potrebni posegi v ZOro, bi morali v MDS sodelovati vsi prizadeti (Upravne enote, predstavniki orožarjev, civilnih strelišč, trgovcev, itd.). Sami smo v različnih neformalnih pogovorih (tudi s predstavniki državnih organov) našli veliko skupnih točk; zamisli kako izboljšati določena področja brez nepotrebnih omejitev. Dialog pa mora biti v prvi vrsti strokoven in strpen.
 
2.    Razlogi za ustanovitev MDS
V zapisniku sestanka MDS z dne 30.1.2015 je zapisano, da »se povabljeni predstavniki strinjajo, da v Sloveniji obstaja problematika strelišč in da je potrebno razmere urediti«. Predstavniki športnih strelcev, klubov in zvez temu ne moremo pritrditi in poudarjamo, da:
·       razlogov za ustanovitev MDS sploh ni in
·      gre za poskus posega na področje, ki je popolno in primerno zakonsko urejeno. To dokazujejo naslednji podatki:
-       po podatkih IRSNZ, je bilo v petih letih zaradi suma kršitev po ZOro uvedenih 18 postopkov o prekrških.
 
-       Sprejetih je bilo 8 odločitev o prekrškovnem postopku in izdano 7 odločb o prekrških (v 1 primeru ni bila izdana odločba o prekršku – ni bilo dokazov).
 
-       Od 7 navedenih odločb jih je 6 postalo pravnomočnih. V 3 primerih je bil izrečen opomin (torej ni šlo za omembe vredne kršitve), v 3 primerih pa je bila izrečena globa. Pri tem ne gre spregledati, da pritožb ni bilo; število prekrškov bi torej lahko bilo še manjše (za število uspešnih pritožb).
 
-       Povzeto pomeni, da so bili v petih letih le trije primeri kršitev po ZOro, v katerih je bila izrečena kazen! V tem številu so zajete vse kršitve ZOro, ne le tiste, ki so v povezavi s strelišči.
 
-       Natančnega podatka o tem, koliko in kakšne so bile kršitve v povezavi s strelišči ni! IRSNZ o tem nima evidenc.
 
-       Na problematiko strelišč naj bi opozoril Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. Podatki, ki nam jih je posredoval so naslednji (Priloga 1): v 11 letih je bilo obravnavanih 7 pobud, od tega 4 v zvezi s prekomernim hrupom. Na tej točki je treba opozoriti, da se med pobude zabeležijo vse pritožbe, ne glede kako (ne)upravičene so. Sem sodijo tudi pobude lokalnih skupnosti glede vojaškega strelišča Pečovnik pri Celju, ki je v izključni uporabi Ministrstva za obrambo.
 
-       Glede meritev nivoja hrupa smo se obrnili na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Med leti 2010 in 2015 je bilo obravnavanih13 prijav o prekomernem hrupu na streliščih (Priloga 2). Samo v enem primeru je bilo dejansko ugotovljena prekoračitev dovoljenega nivoja hrupa.
 
Že bežen pogled na zgornje podatke kaže, da »izpostavljena problematika« nima stika z dejanskim stanjem. Posledično trdimo, da »problematika strelišč« sploh ne obstaja, zato tudi ni razloga za oblikovanje in delovanje MDS.
 
3.    Neenaka obravnava IRSNZ in (ne)ukrepanje glavnega inšpektorja
 
V 14. členu Ustave Republike Slovenije je zapisano naslednje:
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Vsi so pred zakonom enaki.
 
IRSNZ je s svojim ravnanjem kršil zgoraj citirano določbo Ustave (v primerih obravnave dogodkov na Pokljuki (Priloga 3: Dopis št. 020-197/2015/6 (4-02), z dne 8.1.2016), SD Dolič (Priloga 4: Odločba o prekršku št. 221-45/2014/6 (4-04), z dne 26.3.2014) ter LD Slovenj Gradec – Žančani (Priloga 5: Odločba št. 061-262/2015/6 (4-04), z dne 2.9.2015).
 
Pri tem izpostavljamo:
- različno obravnavo pri streljanju z malokalibrskim orožjem v oziru na hrup in uporabe zaščitnih sredstev. Inšpekcijski nadzor v Strelskem društvu Dolič je ugotovil neuporabo zaščitnih sredstev in izrekel visoko denarno kazen, medtem ko isti organ pri nadzoru biatlonskega strelišča na Pokljuki ni ugotovil nepravilnosti, kljub temu da tekmovalci NISO uporabljali zaščitne opreme. Še več, dr. Strauch je ob nadzoru strelišča na Pokljuki zapisal: »Ob tem je treba dodati, da pok malokalibrskega orožja nima ravni zvoka, ki bi lahko poškodoval sluh«.
 
Pri tem je očitno, da gre za različno obravnavo streljanja z enakim malokalibrskim orožjem na dveh različnih lokacijah; pri tem se en dogodek kaznuje, drugi, identičen pa navaja kot primer dobre prakse (Dopis št. 020-197/2015/6 (4-02), z dne 8.1.2016 (Pokljuka) in Odločba o prekršku št. 221-45/2014/6 (4-04), z dne 26.3.2014 (SD Dolič));
 
- popolnoma arbitrarne odločitve IRSNZ: v primeru nadzora strelišča v Žančanih, kjer je inšpektor prekinil tekmovanje, saj ni bila fizično preprečena možnost izleta krogle z območja strelišča, medtem ko pri nadzoru biatlonskega strelišča ni imel pripomb.
Za enak dogodek, z enakim orožjem ne more isti organ sprejeti dveh, diametralno nasprotnih ugotovitev, saj ZOro zelo jasno določa pravila za ureditev strelišč (Dopis št. 020-197/2015/6 (4-02), z dne 8.1.2016 (Pokljuka) in  Odločba št. 061-262/2015/6 (4-04), z dne 2.9.2015 (LD Slovenj Gradec - Žančani);
 
- nasprotje oziroma kršitev določb ZOro pri izdaji odločb inšpektorjev IRSNZ. Višji inšpektor dr. Viktor Strauch, je v dokumentu Dopis št. 020-197/2015/6 (4-02) (Priloga 3) zapisal »Inšpektor ugotovi tudi, da strelci orožje pripravijo v varnostni coni na strelišču. Tam tudi polnijo nabojnike in jih vstavijo v držalo nabojnikov v puškinem kopitu. Ko sodnik mednarodne zveze potrdi navedena ravnanja tekmovalca, mu dovoli na start«.
ZOro zelo jasno definira kaj je varnostna cona in kaj se v njej sme/ne sme početi. Ker je vnos streliva v varnostno cono strogo prepovedan, je večkratna trditev dr. Straucha v nasprotju z ZOro, še več, navaja jo kot dobro prakso ravnanja. Taki zaključki inšpektorjev IRSNZ so najmanj vprašljivi; po naši oceni pa celo nezakoniti.
 
4.    Zaskrbljujoča praksa IRSNZ pri pregledih strelišč
 
Glede na Odločbo št. 061-262/2015/6 (4-04), z dne 2. 9. 2015, IRSNZ v primeru Lovske družine Slovenj Gradec ugotavljamo, da inšpektorji svojstveno tolmačijo ZOro in v primeru kjer organizator poskrbi za vse ukrepe, ki jih zahteva zakonodaja, vseeno nalagajo dodatne, v večini primerov v praksi neizvedljive ukrepe.
Primer: v Prilogi 5, na strani 2,v zadnjem odstavku, inšpektor ugotavlja kaj vse je potrebno storiti za varno streljanje. Omenja splošno pravilo, da mora vsakdo z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo. Kljub temu, da je ravnanje strelcev predpisano, inšpektor zahteva dodatno varnost in zavarovanje strelišča v obsegu dometa streliva s katerim se strelja (ta je pri nekaterih kalibrih preko 5 kilometrov).
Take odločitve, za katere ni podlage v obstoječi zakonodaji so popolnoma neživljenjske in neizvedljive! Inšpektor ne sme zahtevati posege v prostor (blende, nasipi), ki niso dovoljeni s prostorskimi akti posamezne občine.
Država od potencialnih imetnikov orožja zahteva, da:
-               opravijo tečaj varnega ravnanja z orožjem pri koncesionarju,
-               opravijo zdravniški in psihološki pregled,
-               so nekaznovani,
-               so zanesljivi in,
-               opravijo pri koncesionarjih države poseben izpit iz varnega
rokovanja z orožjem.
 
Šele, ko oseba izpolni vse te zahteve in je preverjena pri najmanj treh različnih državnih organih, oziroma pooblaščencih, lahko pridobi in začne uporabljati svoje orožje.
Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na streliščih in pogojih za izvajanje streljanja jasno definira pogoje ki jih mora izpolniti strelišče da omogoča streljanje v varni smeri; ravno tako v 12. členu (Izvajanje streljanja) jasno opredeli postopek streljanja na streliščih. Za vse ostale možne scenarije, »izlete kroge« v zrak ali izven varne smeri, pa je edino smiselno in primerno, da jih prepreči uporabnik orožja s svojim znanjem in zanesljivostjo.
V kolikor tega zaupanja s strani države ni, potem odpadejo razlogi za opravljanje zgoraj navedenih preverjanj. Neodgovoren posameznik bo streljal v zrak tudi izven strelišča; enako velja ko se vprašamo zakaj zaupamo voznikom motornih vozil, da ne vozijo po levem pasu ali v nasprotno smer po avtocesti. Kljub takim incidentom se ne ustanavljajo delovne skupine in se ne posega v zakone.
 
5.    Povzetek iz zapisnikov sestankov MDS, predlogi ukrepov, predlagane spremembe Pravilnika in ZOro
- Predstavnik IRSNZ (inšpektor višji svetnik, Vojko Kos) je poudaril, »da je nedopustno dejstvo, da inšpektor ne more ukrepati, ko se na strelišču ne izvaja streljanje, saj strelišča kot taka izpolnjujejo tehnične oziroma varnostne zahteve, predpisane s Pravilnikom o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja«.
To stališče je presenetljivo. Če se na strelišču ne izvaja streljanje, potem kršitve ne nastajajo in ni razloga, da bi inšpektor moral ukrepati. Po tej logiki bi lahko vsakemu lastniku vozila napisali nekaj kazni vnaprej, saj bo enkrat, slej ko prej, sedel v avto in prekršil zakon.
- Predstavnik MNZ, GPU, UUP (g. Daniel Jug) je poudaril, »da je ključnega pomena varnost ljudi, za varnost pa lahko poskrbimo z izdajo dovoljenj za izvajanje aktivnosti strelišča, z vodenjem evidenc streljanja in prijavo aktivnosti na strelišču. Interes strelcev bi moral biti, da so strelišča organizirana in da so predpisani enaki standardi«.
Kot smo poudarili na prejšnjih straneh, je iz vseh prijav v zadnjih 10. letih razvidno, da varnost ni vprašljiva, saj ni nesreč oz. škode. Še več, prepričani smo, da je malo športov s takim nivojem varnosti; ocenjujemo, da gre več ali manj za to, da ljudi moti streljanje. Glede na to da kršitev praktično ni, ne vidimo kako bi doprineslo k varnosti na streliščih vodenje evidence strelišč, evidence streljanja in prijava aktivnosti ?
- Predstavnik MKGP (Sašo Novinec) je poudaril, »da je za boljše gospodarjenje z divjadjo smiselna pristrelitev orožja ter, da je treba sprejeti podzakonski akt v katerem naj se to področje uredi, saj je spreminjanje Zakona o divjadi in lovstvu praktično nemogoče«.
Stališče Saša Novinca je nenavadno, saj je mnenja, da so ZOro in podrejeni pravilniki potrebni sprememb, Zakon o divjadi in lovstvu pa »je praktično nemogoče spreminjati«. Predstavniki športnih strelcev smo enakega mnenja o spremembah ZOro in podrejenih pravilnikov, oziroma, kot smo že večkrat zapisali, ne vidimo razloga za spremembe zakonov o dejavnostih, ki dobro delujejo.
- Stanislav Tojnko je predstavil problematiko strelišča v Jarenini. Uvodoma je strelišče lokacijsko opredelil (ob AC, lokalni cesti, blizu transverzala za kolesarje, od rampe do tarče 100m, od tarče do zemljišča g. Tojnka pa 32m). Streljanje na tem strelišču poteka ne glede na urnik oziroma je urnik določen povsem nesmiselno (npr. strelska prireditev vsako sredo, potek streljanja do večernih ur). Streljanje na tem strelišču pomeni motenje posesti, motenje varnosti kolesarjev in drugih obiskovalcev ter predstavlja hrup v okolju.
Tu gre očitno za spor dveh sosedov. Uredba o hrupu velja tako za gradbišče kot strelišče ali gostilno. Prepričani smo, da v primeru težav z gradbiščem ali lokalno gostiln ne bi ustanavljali MDS, razpravljali o spremembi zakonov in podrejenih pravilnikov in na MNZ predlagali spremembe nivoja hrupa, čeprav je za to pristojno Ministrstvo za okolje in prostor.
- Predstavnik MNZ, NFL (Tomaž Korbar) je poudaril, »da je napačno vezati status strelišča na uporabnika ter, da se strelišča v tujini delijo na zunanja in notranja strelišča. Poudaril je, da 55. člen ZOro-1 določa, da je upravljavec odgovoren za vso škodo, ki nastane iz dejavnosti strelišča, kar je težko, ker včasih škoda ni vidna. Strelec bi moral biti zavezan k upoštevanju reda na strelišču ne glede na to, da upravljavec strelišča za to ni poskrbel. Predstavnik je opozoril na napako v svojem prispevku, saj je pri registraciji mišljena registracija vseh aktivnih strelišč in ne le civilnih strelišč, z namenom, da bi vedeli kje so in koliko jih je. Potrebno je tudi določiti območja prepovedi delovanja strelišč (npr. ob letališčih), ter podrobneje opredeliti tehnične pogoje, vsekakor pa naj bi šlo za konsenz varnega streljanja. Pri tem pa je opozoril, da vertikalne prepreke ne zagotavljajo popolne varnosti (v tujini se določi hipotetično polje dometa oz. globino nevarnega območja, z zastavo pa se označi oziroma opozori, da poteka na nekem območju streljanje) ter izpostavil predlog po opredelitvi letne kvote nabave streliva. ZOro-1 opredeljuje strelivo kot orožje, zato ni napačno razmišljanje, da se omeji količina nabave streliva ter vzpostavi evidenca porabe streliva, ki bi omogočala preverjanje, če je strelivo porabljeno skladno z namenom«.
Kot omenjeno, ZOro že sedaj določa, da je upravljalec odgovoren za škodo. Problem, ki ga izpostavlja Tomaž Korbar ne obstaja. ZOro namreč določa, kdo je odgovoren za škodo in ne tipe/vrste škod. Slednje je pravno vprašanje, ki ga rešuje drug zakon oziroma zakonodaja (primarno Obligacijski zakonik).
Kakšen problem bo naslovila omejitev letne kvote nabave streliva?
Poraba streliva je zelo odvisna od načina uporabe: vrhunski strelec, lahko porabi več kot 100.000 nabojev; rekreativen strelec porabi par tisoč kosov ali lovec, ki porabi samo nekaj nabojev letno? Gre za omejevanje delovanja kar tako, malo po dolgem in po prek. Glede na dvojna merila pri dosedanji obravnavi, se upravičeno sprašujemo, zakaj bo dovoljena poraba npr. 50.000 kosov streliva biatloncu, športni strelec pa bo omejen na neko minimalno dovoljeno kvoto.
Pri tem gre izpostaviti trditev Tomaža Korbarja, da ZOro opredeljuje strelivo kot orožje. To ne drži. ZOro-1 v 4. členu , točki 10 definira strelivo kot »stvar, ki se uporablja za polnjenje orožja in izvajanje streljanja«.
Pri tem se ponovno postavlja vprašanje kaj ima omejitev letne kvote, opraviti z namišljeno problematiko strelišč oziroma kako bo to pripomoglo k večji varnosti?
 
6.    POVZETEK:
 
V zgornjih štirih točkah smo se dotaknili razlogov za ustanavljanje in sam način ustanovitve MDS.
S strani pristojnih organov smo pridobili uradna mnenja o očitanih številnih kršitvah, pri čemer se je izkazalo da je njihovo število zanemarljivo. Iz tega izhaja, da je obstoječa zakonodaja nedvomno ustrezna in da so športni strelci varni in zanesljivi državljani.
Opozorili smo na dvojna merila uslužbencev IRSNZ pri obravnavi enakih dogodkov ter citirali inšpektorja višjega svetnika, ki kot dobro prakso navaja početje, ki jasno krši obstoječi ZOro.
Nenazadnje smo izpostavili najbolj izstopajoče predloge ukrepov s sestankov MDS in naše komentarje nanje: s tem želimo poudariti absurdnost predlogov in nesmisel iskanja rešitev s spremembami ZOro.
 
7.    PRILOGE
 
Priloga 1: Odgovor Varuha človekovih pravic, 17.11.2015
Priloga 2: Dopis Inšpektorata RS za okolje in prostor, 10.11.2015
Priloga 3: Dopis št. 020-197/2015/6 (4-02), z dne 8.1.2016
Priloga 4: Odločba o prekršku št. 221-45/2014/6 (4-04), z dne 26.3.2014
Priloga 5: Odločba št. 061-262/2015/6 (4-04), z dne 2.9.2015
 
 
Pripravil:
Andrej Feguš
Matjaž Svetek
Matej Osterman
Kristjan Hajnšek
Odgovori
Clap
Imam vse kar potrebujem.
Odgovori
Thumbup
Odgovori
Čestitke in hvala za trud!
Upam, da bo obrodilo sadove!
Odgovori
Večkrat sem že izrazil svojo zaskrbljenost nad nekaterimi, vsaj po mojem mnenju spornimi, metodami dela povezanimi z nadzorom dela strelišč, o čemer sem že večkrat pisal tudi na tem portalu. Skladno s tem menim, da so očitki iz zgornjega dopisa v zvezi z enakostjo pred zakonom, še kako na mestu. Prav tako se strinjam, da način dela medresorske delavne skupine in način njenega ustanavljanja, ni bil posebej posrečen, na kar je prav tako opozorjeno v zgornjem besedilu.

Na drugi strani menim, da so avtorji omenjenega besedila postavili nekatera zgrešena izhodišča, slednje pa žal ne prispeva k konstruktivni rešitvi nastale situacije. Tako je sklicevanje na odsotnost problematičnih primerov v preteklosti docela brezpredmetno, saj se naj bi določeno področje zakonsko reguliralo še pred nastankom le teh in ne post festum. Prav tako je, vsaj po mojem mnenju, vztrajanje na stališču, da je sedanji sistem dober, docela zgrešen. Sicer na čisto osebni ravni razumem vzgib avtorjev k takšnemu stremenju, žal pa ta ne vzdrži strokovne presoje. Tako slednji ne upoštevajo določenih načel, ki veljajo pri izvajanju tovrstne zakonodaje, vloge posameznih akterjev, hierarhije in pomena posameznih aktov, ipd.

Na področju varnosti strelišč, predvsem tistih, ki niso komercialne narave, imamo dokaj ohlapno zakonodajo, ki v določenih elementih postavlja zelo splošne okvire. To pomeni, da je izvajanje le te v marsičem odvisno od interpretacije. Pri tem ne gre zanemariti niti sodne prakse na tem področju, kjer se je sodišče postavilo na stališče »da izstrelek ne more zapustiti strelišča«, kar je v realnosti nemogoče doseči in bi skladno s tako dikcijo lahko zaprli vsa zunanja strelišča v državi. Ob upoštevanju že omenjene zakonodaje, ki nekatera vprašanja obravnava zelo na načelni ravni, ter ob zgoraj omenjeni odločitvi sodišča, je razpon diskrecijske pravice inšpektorja prav neverjetno velik. Pri tem velja omeniti tudi že večkrat izpostavljeno problematiko, da v sedanjih zakonskih okvirih, na primer biatlonske tekme, ni mogoče izpeljati, vsaj ne ob dejanskem spoštovanju veljavne zakonodaje.

Naj opozorim tudi na izrazito nehvaležno situacijo v kateri so se zaradi trenutne zakonodaje znašli tudi inšpektorji. Na eni strani je njihova dolžnost skrbeti za varnost, na drugi pa v zakonodaji ne obstaja jasna metodologija za določanje kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o varni uporabi takšnega objeta. Tako se presoja o tem prepušča individualni obravnavi, kar sistemsko ustvarja neenakost obravnave, na drugi pa tveganje, da se določeno stanje ob nadzoru označi za varno, kasneje se to morda izkaže, da temu morda le ni bilo tako.

Zaradi vsega naštetega sam zagovarjam stališče, da je smiselno nekoliko natančneje opredeliti nekatera vprašanja in tako poenotiti merila, ne nazadnje s tem olajšati delo nadzornih organov, seveda pa morajo biti merila postavljena realno. Če uporabim analogijo s prometom. Tudi tam ni določeno le, da mora voznik voziti varno, temveč je določeno tudi to, da mora voznik vozi po cesti, ob desnem robu vozišča, z določeno hitrostjo, ipd. Ne nazadnje imamo tudi zakonodajo, ki določa celo širino voznih pasov, pač z namenom določenega poenotenja.

Skladno z zgoraj zapisanim, bi nemara kazalo ponovno ovrednotiti izhodišča in tako dejansko aktivno sodelovati pri pripravi kakovostne zakonodaje, ki bi naslavljala bistvena vprašanja vseh vpletenih.
Odgovori
Citat:Naj opozorim tudi na izrazito nehvaležno situacijo v kateri so se zaradi trenutne zakonodaje znašli tudi inšpektorji. Na eni strani je njihova dolžnost skrbeti za varnost, na drugi pa v zakonodaji ne obstaja jasna metodologija za določanje kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o varni uporabi takšnega objeta. Tako se presoja o tem prepušča individualni obravnavi, kar sistemsko ustvarja neenakost obravnave, na drugi pa tveganje, da se določeno stanje ob nadzoru označi za varno, kasneje se to morda izkaže, da temu morda le ni bilo tako.

Po omojem mnenju je smiselno, da se zakonodaja zastavi "na široko", da zajame stanje duha v določenem prostoru in času (in kulturi) in zajame kar se da največji del možnih primerov. Drugače povedano, da zajezi res najbolj aberantne primere, ostalo pa je odprto.

Na primer primer Pokljuka-Žančani. Inšpektorji so deloval popolnoma pravilno v enem primeru in popolnoma nepravilno v drugem. Določila zakona je potrebno razlagati v smislu prvega člena, da se zagotavlja varnost in zdravje. Ker je biatlon že dolgo uveljavljena disciplina z jasnimi pravili in relativno ustaljeno prakso, se je odločil, po posvetovanju s strokovnjamom, da je na Pokljuki vse v najlepšem redu.
V Žančanih ni izhajal iz te teze, in se je pač vsedel na stvari, ki so se mu zdele, da bi lahko bile napačne, s strokovnjakom pa se ni posvetoval.

Menim, da je ZOro OK, seveda pa bi bil lahko boljši. Konec dneva smo problem še vedno ljudje. Vaši in naši sorodniki, ljubi sosedi in kolegi pivci. Vsak po malem, eni pa zelo več.
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 2 Gost(ov)