Citat:Skladno z zgoraj zapisanim, bi nemara kazalo ponovno ovrednotiti izhodišča in tako dejansko aktivno sodelovati pri pripravi kakovostne zakonodaje, ki bi naslavljala bistvena vprašanja vseh vpletenih.
A veš kaj je ena od definicij idiota? Da počne iste stvari na enak način in pričakuje drug rezultat....
Dejstvo je, da so nekateri akterji v tej zgodbi jasno dokazali, da ali nimajo pojma o svojem področju dela ali pa še celo kaj hujšega (če je zadaj namen) in v teh okvirih pripraviti kakovostno zakonodajo je enostavno nemogoče.
Citat:Tako je sklicevanje na odsotnost problematičnih primerov v preteklosti docela brezpredmetno, saj se naj bi določeno področje zakonsko reguliralo še pred nastankom le teh in ne post festum.
Ne ni, ker dokazuje, da težav/problema NI, NE OBSTAJA. Vem pa, da ti (kot zagrizenemu birokratu) seveda stvar ne sede najbolj v želodec (dejstvo, da nekaj ne bi predpisoval, urejal, nadziral, omejeval itd... to je ).
Citat:Na eni strani je njihova dolžnost skrbeti za varnost,
Ne ni, to je dolžnost tistih, ki streljajo, upravljajo s streliščem etc... Dolžnost inšpektorja je spoštovati zakonodajo in pravni red RS ter delovati v skladu z Ustavo, Zakoni in Podzakonskimi akti. Vem pa, da si birokrati v svojem notranjem dialogu (me kar zmrazi, ko si predstavljam kaj mora tam v glavi birokrata potekati) predstavljajo, da bi se brez njih svet nehal vrteti.
(15-02-2016, 10:34)Iurium humanorum Napisal: Tako je sklicevanje na odsotnost problematičnih primerov v preteklosti docela brezpredmetno, saj se naj bi določeno področje zakonsko reguliralo še pred nastankom le teh in ne post festum. Prav tako je, vsaj po mojem mnenju, vztrajanje na stališču, da je sedanji sistem dober, docela zgrešen. Sicer na čisto osebni ravni razumem vzgib avtorjev k takšnemu stremenju, žal pa ta ne vzdrži strokovne presoje. Tako slednji ne upoštevajo določenih načel, ki veljajo pri izvajanju tovrstne zakonodaje, vloge posameznih akterjev, hierarhije in pomena posameznih aktov, ipd.
Ni ravno brezpredmetno sklicevanje na odsotnost problematičnih primerov. Izgleda, da ne spremljaš zgodbe od začetka ali pa jo spremljaš zelo površno.
IRSNZ pravi, da obstaja "problematika" in fantje so pripravili dopis ali svojo verzijo "analize", kjer pravijo da problematika strelišč ne obstaja, da pa sicer obstaja problematika nadzora oz. nestrokovnosti le-tega.
Področje strelišč je dobro regulirano in v primeru kršenja s strani strelcev ima inšpektor več kot dovolj vzvodov, da ukrepa. Če pa jih ne zna izkoristit pa je to drugi problem in ravno zaradi te težave oz. nesposobnosti nekaterih inšpektorjev na IRSZN, da bi izkoristili pravna sredstva za ukrepanje (v primeru, ko je prišlo do nepravilnosti!!!) in ravno zaradi tega je tudi prišlo do potrebe po spreminjanju zakonodaje. Da ne omenjam, da bi nekateri inšpektorji radi ukrepali tudi ko je vse OK. :)
Tako da namesto da moraliziraš, se raje priključi in če imaš boljši pristop oz. način kako bomo dosegli da bomo lahko še naprej počeli kar radi počnemo, sem prepričan, da bodo fantje z veseljem sprejeli tvoje nasvete oz. predloge.
Seveda najlažje pa je zlorabljati tipkovnico in moralizirati preko foruma. Naredi kot je Mato napisal že nekajkrat: pošlji dopis na ustrezne institucije in se pod njega podpiši z imenom in priimkom.
Vidim, da zagovarjal uradno stališče, da je sprememba potrebna, ker so prišle "pobude". Te tako imenovane "pobude" smo raziskali pri odgovornih organih in pridobili kakšne so dejanske, uradne statistike glede omenjene "problematike".
Podatki so navedeni zgoraj. Milo rečeno je kozlarija, da si nekdo upa predlagati spremembo zakona zaradi ene npr. kršitve v 10 letih. Če bi isto analogijo uporabil v cestnem prometu se ne bi že dolgo nihče več vozil, pa se kljub temu pristojni zkoni ne spreminjajo kar tako z levo roko.
Cilj mojega pisanja na tem portalu ni moraliziranje, temveč želja, da se področje uredi na način, ki bo ščitila interese večine članov naše družbe, bo konceptualno primerljiv med posameznimi skupinami, pri tem pa bi bila zasnovan na način, ki je za vse vpletene kar najmanj omejujoč. Enoumje načeloma nikoli ni posebej konstruktivno, zato občasno objavim kakšen prispevek, ki poizkuša problematiko osvetliti tudi s kakega drugega zornega kota. Naše dojemanje stanja in potencialnih rešitev je pogojeno z mnogimi dejavniki, posledica tega pa je, da imamo marsikdaj različne poglede na oba zgornja vidika.
Vzemimo za primer poudarjanje elementa obstoja problemov na področju zakonske ureditve strelišč. Tudi v kolikor bi se uspelo dokazati odsotnost le teh, to, ob upoštevanju načina sprejemanja tovrsten zakonodaje, na sprejetje popravkov ne bo imelo nikakršnega vpliva. Zakaj torej izgubljati energijo z nečim, kar je obskurno vprašanje. Sam trdim, da v obstoječi zakonodaji obstaja vrsta težav, med drugim tudi na področju strelišč. Po principu »Ne diraj lava dok spava«, se večina udeležencev tega portala, konceptualnega odpiranja določenih vprašanj nikakor ne želi.
Tudi sam sem načeloma mnenja, da bi v idealnih okoliščinah imel vsakdo dovolj znanja, da bi lahko realno ocenil stanje in ravnal temu ustrezno. Realnost nas uči, da temu ni tako, ravno v te namene pa je marsikdaj nujno imeti natančnejša »navodila, oziroma določene minimalne standarde«, delno služijo za dosego praven predvidljivosti (te trenutno ni, saj se odločitve inšpektorjev med seboj močno razlikujejo, kar ni primerno), delno pa za sankcijo odklonskih ravnanj dela populacije.
Mimogrede imam nekaj vprašaj za zagovornike trditve, da je obstoječa zakonodaja ustrezna.
Kako bi dosegli poenotenje izvajanja zakonodaje na področju strelišč (njihova zahteva za enakost pred zakonom, ki je docela na mestu), brez, da bi sprejeli zakonodajo z natančnejšimi opredelitvami?
Kako si predstavljajo izogniti se pravnim posledicam obstoječe sodbe sodišča (sklicevanju inšpektorata nanjo) s tega področja (preprečiti možnost, da izstrelek zapusti strelišče)?
Kakšne bi bile posledice za inšpektorja, če ob nadzoru ne bi ugotovil pomanjkljivosti s tališča varnosti okolice (merila), kasneje pa bi se zaradi neprimernega omejevalnika izstrelkov, neprimerne zasnove strelišča (minimalni varni koti) zgodila nesreča izven strelišča?
Kakšna znanja bi moral imeti vsak inšpektor, če naj osebno in od primera do primera ocenjuje »varnost strelišča«?
Kako se lahko obranimo soseda, ki strelja znotraj sedanjih zakonskih okvirov, sicer zaenkrat brez problematičnih posledic, vendar bi večina (strokovnjakov, strelcev) tako situacijo ocenila za vse prej, kot varno?...
Kaj bi bilo po mojem mnenju primerno storiti v danem primeru in ne nazadnje kakšen bi moral biti pristop, sem že večkrat pisal tudi na tem portalu, kar je le del mojih prizadevanj.
(15-02-2016, 13:44)Iurium humanorum Napisal: Cilj mojega pisanja na tem portalu ni moraliziranje, temveč želja, da se področje uredi na način, ki bo ščitila interese večine članov naše družbe, bo konceptualno primerljiv med posameznimi skupinami, pri tem pa bi bila zasnovan na način, ki je za vse vpletene kar najmanj omejujoč.
Izgleda si falil forum. Trenutno si na forumu, kjer smo bolj ali manj lastniki/uporabniki/simpatizerji orožja oz. manjšina naše družbe. Če bi rad ščitil interese večine bo treba it drugam.
Mi je pa vsaj jasno zakaj pišeš tako kot pišeš.
Nihče ni rekel, da je trenutna zakonodaja brez napak samo trenutna ureditev je zagotovo veliko boljša od predloga MNZ. Toliko bolj ker je predlog nastal na lažni domnevi, da obstaja problematika.
Vsakemu normalnemu so stvari več kot jasne, samo nekaterim niso ali nočejo biti.
Še o (ne)enakem obravnavanju: vedno gre samo za dva inšpektorja, ki delata težave in oba sedita v isti pisarni. kot so napisali fantje je primer Dolič-Pokljuka lep primer kako se ista določila lahko uporabijo tako ali drugače, če se le hoče.
Če gre predlog MNZ skozi v taki obliki kot je predlagano, to pomeni konec strelstva v Sloveniji oz. bodo lahko streljali samo še tisti, ki jim bo IRSNZ izrecno dovolil.
S trditvama, da je obstoječa zakonodaja boljša od s strani MNZ predlaganih rešitev, se strinjam, prav tako pa tudi s tisto o pogromu nad strelstvom v Sloveniji v primer sprejetja le teh.
V primeru komentarja na moj citat pa je očitno, da se naše razumevanje realnosti dokaj razlikuje. Na en strani se je citat nanašal na enakost med uporabni orožja; izstrelek, ki ga izstreli policist, vojak, lovec, športni strelec, zbiralec, ipd. ima popolnoma enake fizikalne zakonitosti, posledično pa je neprimerno urejanje varnostnih pravil na svojstven način za vsako izmed njih. S tem se namreč doseže delitev sicer organske skupnosti, posamezni deli pa se nato trudijo v zakonodaji izboriti kako posebno ureditev. Tipičen primer je sedanji predlog Komisije EU, kjer so najbolj na udaru zbiralci, namesto enotnega nastopa vseh posestnikov pa podskupine le teh ugotavljajo, kako velik vpliv bi sprejem imel na njih, namesto, da bi enotno in tako v mnogo večjem številu, zasnovali enotno fronto.
Poleg tega se je potrebno zavedati, da ima širša javnost določene legitimne interese pri omenjeni zakonodaji. Eden poglavitnih nedvomni je, da se z zakonodajo zagotovi določeno raven standardov, ki večini zagotavljajo visok nivo varnosti. Ne nazadnje, to je tudi interes posestnikov strelnega orožja samih. Pri snovanju zakonodaje je smiselno upoštevati tudi to, da ima širša javnost (politika) izjemen vpliv na sprejem zakonodaje, to pa terja nekaj več preudarka v ponujenih rešitvah
V kolikor se skupnost posestnikov strelnega orožja osredotoči zgolj na svoje interese, se kaj hitro pripeti, da se v zakonodajnem postopku njihovi interesi ne upoštevajo, sprejeta zakonodaja pa odraža le še interes (stališča) večine, kar bi sprejem sedanjega predloga nekako pomenil.
Moja omemba zadovoljitve družbene večine pa se je nanašala na dejstvo, da tovrstna zakonodaj pač nikoli ne bo všeč vsem, saj se bodo vedno našli striktni nasprotniki posesti in uporabe orožja, prav tako pa tudi zagovorniki izrazite liberalnosti na tem področju, ki s takšnimi rešitvami ne bodo nikoli zadovoljni.
(15-02-2016, 15:07)Iurium humanorum Napisal: Poleg tega se je potrebno zavedati, da ima širša javnost določene legitimne interese pri omenjeni zakonodaji. Eden poglavitnih nedvomni je, da se z zakonodajo zagotovi določeno raven standardov, ki večini zagotavljajo visok nivo varnosti. Ne nazadnje, to je tudi interes posestnikov strelnega orožja samih. Pri snovanju zakonodaje je smiselno upoštevati tudi to, da ima širša javnost (politika) izjemen vpliv na sprejem zakonodaje, to pa terja nekaj več preudarka v ponujenih rešitvah
Visok nivo varnosti je že sedaj zagotovljen tako po zakonski plati kot z odgovornemu in samodiscipliniranemu obnašanju strelcev. Temu v prid govori dejstvo, da ni nesreč, ni zlorab, ni neodgovornega obnašanja in ravnanja z orožjem,....
Se strinjam, da je potrebno zakone urejat, jih popravljat, modificirat, prilagajat ampak to se naj počne s tistimi zakoni, ki pokrivajo področja, kjer je varnost slabo urejena, kjer so nesreče, lahkomiselnost, objestnost, neodgovorno obnašanje,... stalno pristotne in rezultirajo v smrtne žrtve, ogromne materialne škode, poškodbe udeležencev,...
No to, da bo enako za vse nikoli ne bo. Tudi na MDS so na sestanku na moje vprašanje zakaj ne izenačimo pogoje za vse, saj kot rečeno krogla je krogla ne glede na to kdo je za pištolo, vsi skočili v zrak, da vojsko in policijo ne smemo mešati, ker za njih pa ZOro ne velja.
Tudi, če bi poskusili izenačiti oni na to ne bodo pristali, ker od vseh ki v tej državi karkoli počnejo s strelnim orožjem so največji problem, kar se varnosti tiče, ravno državni organi - npr. policija, vojska ima to dosti bolje urejeno :)
Kar se pa tiče interesov se mi moramo držati svojih, ker če bomo gledali na druge je najbolje da vse skupaj v koruzo vržemo. Že tako smo ravno iz razloga, ker smo vedno popuščali in gledali na interese drugih, odrinjeni nekam na rob, v zapuščene kamnolome, tovarne ... Zdaj ko nas pa še od tam hočejo spoditi pa ne vem če je čas za popuščanje. Že tako so nas skuhali kot živo žabo...
Citat:Mimogrede imam nekaj vprašaj za zagovornike trditve, da je obstoječa zakonodaja ustrezna. Kako bi dosegli poenotenje izvajanja zakonodaje na področju strelišč (njihova zahteva za enakost pred zakonom, ki je docela na mestu), brez, da bi sprejeli zakonodajo z natančnejšimi opredelitvami? Kako si predstavljajo izogniti se pravnim posledicam obstoječe sodbe sodišča (sklicevanju inšpektorata nanjo) s tega področja (preprečiti možnost, da izstrelek zapusti strelišče)?
Skratka misliš, da je za tisto noro sodbo kriva pomanjkljiva zakonodaja. Še huje, zakonodajo, naj bi dopolnili v smeri, da bi pravno pokrili take neumnosti? To sodbo je treba opredeliti, kot sodno zlorabo in ne kot podlago za sodno prakso!
Potem izobraževanje in izobrazba inšpektorjev. To je tako, kot v javni upravi, ko v primeru zlorabe pooblastil (dokazani), največkrat slišimo, da bo potrebno dodatno izobreževanje. Verjetno bi bilo to sprejemljivo, če bi stroške plačali akterji sami, pa ne med delovnim časom ampak bi morali vzeti dopust. Drugače teh zlobnežev, ne bomo nikdar spravili k pameti. Saj bi jih rad drugače opredelil in se sprenevedal, kako jim manjka izobrazbe in podobne neunosti, ampak pokvarjencev, se ne da spremeniti z korenčkom.
Kako pa bi lahko inšpektor lahko preprečil nesrečo. Res, da je bilo z papirji nekaj narobe, ampak to je osebna odgovornost, tako pa so prepovedali polete vsem balonarjem in zaostrili zakonodajo. Sedaj bodo zahtevali registracijo zmajev, jadralnih padal, kajakov na Soči, verjetno kasneje ribiških palic in rolk.
Ljudi je lahko prepričati, da je potrebno zaostriti zakonodajo, povečati število inšpektorjev, izreči več kazni, uvesti dajatve, prispevke, voditi dnevnike ...
Pogosta težava je, da se med seboj slišimo, vendar ne poslušam, da se večina ne vodi dialoga, temveč vztraja pri monologu.
Morda bo marsikoga presenetilo, vendar tudi sam mnogokrat trdim, da živimo v družbi hiper regulacije, družbi, v kateri se marsikdaj poizkuša osebno odgovornost nadomestiti s sprejemanjem vedno novih in novih pravil. Ta so mnogokrat pripravljena na hitro, brez ustreznega premisleka, jih je težko, ali nemogoče izvajati, ipd.
Glede na vedno vejo kompleksnost družbenih razmerij se ni nadejati, da bi se obseg zapovedanih pravil v splošnem v bodočnosti zmanjševal, je pa s primernim pristopom k pripravi zakonodaje mogoče doseči določene pozitivne učinke. V primeru strelišč se strinjam, da velika večina strelcev navzlic zelo ohlapnemu zakonskemu okviru, ravna dovolj preudarno (kar dokazuje že večkrat omenjena odsotnost negativnih posledic), kar pomeni, da bi bilo smiselno v zakonodajo le povzeti koncepte, ki jih večina že tako izvaja. Posledično pretežen del uporabnikov podrobnejše zakonske regulacije ne bi niti zaznala. Na drugi strani bi inšpektorji, ne nazadnje pa tudi sodišča (ob upoštevanju načina njihovega odločanja), imeli jasnejše okvire delovanja, prav tako pa bi bilo mogoče odklonska ravnanja posameznikov (kar je prisotno na vseh področjih) hitreje zaznati, naložiti popravljalne ukrepe ter v skrajnem primeru tudi kaznovati.
Sedanji predlog po mojem mnenju ni problematičen zaradi težnje po podrobnejšem reguliranju področja, temveč zaradi zahtev, ki jih uvaja, saj so te zastavljene tako visoko, da jih v naravi ni mogoče dosegati, niti ti niso zasnovani sorazmerno.
Sicer sem misel zapisal že nekajkrat, vendar jo bom ponovil še enkrat. V primeru zakonodaje na področju strelišč je urejanje razdeljeno med različna področja. Na eni strani gre za docela pravno vprašanje (mimogrede, čeravno se strinjam, da je zgoraj omenjena sodba docela zgrešena, doseči »odpravo posledic« ni prav enostavno doseči), na drugi gre za vprašanje balistike, medicine, varnostne vede, ipd. Doseči kakovostno zakonodajo je mogoče zgolj tako, da se v pripravo vključijo stališča in priporočila le teh. In na tem mestu se mnogokrat vrnemo na začetek. Namesto sodelovanja in iskanja skupnih izhodišč ter rešitev se vsaka stran oklepa lastnega stališča, zmaga pa po večini močnejši, v tem primeru državni organi.
P.S. Sicer je odklonilen odnos predstavnikov medresorske skupine ob omembi horizontalnega zakonskega poenotenja v zvezi z varnostjo na strelišči pričakovan, je pa to eden ključnih konceptualnih elementov, na katerem bi bilo potrebno vztrajati in na njem graditi. Prav tako je potrebno vključiti tudi druge ravni sogovornikov, ki bodo v končni fazi v zakonodajnem postopku sodelovali.
Iurium, kot vidim so tvoji pogledi in zaskrbljenost posvečeni predvsem varnosti skozi zakonodajo in kot tak bi znal sigurno pripraviti ustreznejšo zakonodajo za zelo nevaren šport, kjer športniki utrpijo včasih tudi hude trajne poškodbe, medtem ko so razni zlomi okončin stalnica, da ne govorim o poškodbah mišic in vezi.
Bi bil tako dober in pripravil smernice, kako bi smučarski poleti ob pomoči zakonodaje postali varnejši.
V prepričanju, da se boš z vsemi močmi potrudil, se ti že vnaprej zahvaljujem.
Iz MNZ sem dobil porazen odgovor v katerem niso naslovili mojih konkretnih vprašanj - zgleda da je copy paste, ker v sami temi sporočila piše: "MATEJ OSTERMAN - POBUDA ZA INŠPEKCISJKI NADZOR - Ponovna vprašanja v zvezi z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora varnosti na biatlonskem strelišču na Pokljuki"
Kam bi še lahko naslovil ta moja vprašanja? Kako naprej?
Bi bilo smiselno te dopise spravit v medije?
Ali je možno sprožit kakšno uradno preiskavo ali pa prijavo glede teh postopkov?
Citat:Pozdravljeni
Na forumu Strelec.si sem prebral odgovor glavnega inšpektorja mag. Mitja Perka (priložen temu sporočilu). Zanima me, na podlagi katerega zakona je glavni inšpektor pripravil svoj odgovor, saj v njem navaja, da biatlonci izven strelišča lahko prenašajo orožje, ter celo navede, da imajo med "prenašanjem" v kopitu orožja poln nabojnik z naboji.
V kolikor vem, ZOro namreč definira prenašanje orožja kot:
"Za prenos orožja po tem zakonu se šteje, če orožje ni pripravljeno za uporabo in je zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo ločeno od orožja, prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov."
dodatno pa pojasni še:
"Strelivo je ločeno od orožja, ko je izpraznjen bobnič ali ležišče naboja v cevi in prazen nabojnik, v primeru polnega nabojnika le ta izvlečen, strelivo oziroma nabojnik s strelivom pa se fizično ne dotika orožja."
Na podlagi zgoraj napisanega bi vas rad prosil za konkreten odgovor na vprašanje - ali so bili biatlonci na tekmi v Pokljuki v prekršku, ko so na ramah "prenašali" orožje s strelivom izven strelišča?
Če bo odgovor pritrdilen vas prosim še za pojasnilo, zakaj te očitne kršitve inšpektorji na terenu niso takoj prepoznali in ukrepali.
Če boste na vprašanje odgovorili nikalno, vas pa prosim še za pojasnilo in zagotovilo, če lahko na podlagi enakih pravil tudi jaz in ostali strelci na tak način (na rami, izpraznjeno, ne pripravljeno za uporabo) prenašamo orožje izven strelišča.
Moje vprašanje temelji na podlagi 14. člena (enakost pred zakonom) Ustave Republike Slovenije (URS-NPB9).
Kot občasni sodnik in tekmovalec na strelskih športnih prireditvah, kjer se redno in dosledno upoštevajo varnostne cone, pa bi rad opozoril tudi, da so biatlonci kršili Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja, ki ga je izdal minister za notranje zadeve, če so po besedah glavnega inšpektorja res polnili nabojnike s strelivom v varnostni coni.
Po Pravilniku o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja, je namreč definicija varnostne cone:
"Varnostna cona je posebej določen in označen prostor na strelišču, kjer lahko strelec brez ukaza vodje streljanja prosto rokuje z izpraznjenim orožjem, ga razstavlja, sestavlja, popravlja ali čisti."
ter 15. člen tega pravilnika (čiščenje orožja), ki pravi:
"Čiščenje orožja se opravlja v varnostni coni, ki jo posebej določi upravljalec strelišča ali vodja streljanja. Rokovanje s strelivom ali napolnjenim nabojnikom pri čiščenju orožja ni dovoljeno."
Mogoče si bo kdo od pristojnih, ki bere to sporočilo sedaj lažje predstavljal, zakaj je toliko lovcev, športnih strelcev ter lastnikov orožja prepričanih, da gre pri orpavljanju inšpekcijskih nadzorov za dvojna merila.
Na eni strani zapirate majhna društvena strelišča ter posameznikom v inšpekcijskih odločbah grozite z visokimi denarnimi kaznimi, po drugi strani pa ne ukrepate v primeru svetovnega biatlonskega tekmovanja, kjer je lahko vsak z opravljenim Izpitom o varnem rokovanju z orožjem, videl kršitve zakona.
Ne razumite me napačno, nisem za to, da bi bilo potrebno ukiniti biatlonska tekmovanja, prav nasprotno. Rad bi videl samo, da vse strelce tretirate kot enake pred zakonom, jih ne ustrahujete in jim ne zapirate strelišč.
Pa prosim ne se pri nastali situaciji izgovarjat na zakon, saj upam da sem vam v tem sporočilu dovolj nazorno pokazal, da je zakon jasen, razlike v obravnavi pa so se vršile s strani inšpektorjev.
Seveda je popolnoma možno da se motim, v kolikor bi vas vljudno prosil za podrobno pojasnilo.
17-02-2016, 16:05 (Ta prispevek je bil nazadnje popravljen: 17-02-2016, 16:12 od dani_79.)
Zanimivo... sam sem dobil nekaj podobnega.. ampak kar je zanimivo je to da meni je ta odgovor sedaj podal nekdo drug tebi pa kar sam mag. Perko ki prej v zadevi 020-179/2015/14 (4-02) z datumom 5.2.2016 (mislim da je bil odgovor Andreju) ugotovil da na strelišču nosijo po trasi pa prenašajo... Se pravi tule celo sam sebe negira... zdaj pa zgleda ne prenašajo več ampak "prenašajo".
Objavljam še odgovor članu foruma, ki je poslal vprašanje "zakaj na biatlonu ni bil upoštevan 8. člen ZOro?" in dobil tole...
Ne vem če je temu inšpektorju jasno kam se je zaplezal?
