22-02-2017, 11:11
Misel ali dve.
Eno poglavitnih pravnih načel je enakost pred zakonom. Zakonodajne rešitve je vedno potrebno opazovati skozi prizmo navpične (primerljivost in hierarhija znotraj področja) in vodoravne (primerljivost in hierarhija med primerljivimi področji) vpetosti v pravni red.
Streljanje je s stališča javnega interesa mogoče opazovati skozi dva poglavitna vidika; zagotavljanje varnosti za okolico (življenje, zdravje, premoženje) ter skozi emisije hrupa.
Kar se tiče varnosti bi morali biti pogoji poenoteni za vse uporabnike; ne glede na njihov status. Krogla na nepravem mestu je problem ne glede na to, kdo je zanjo odgovorjen. To pomeni, da bi morali biti pogoji za strelišča enaki za vse skupine uporabnikov orožja (od institucionalnih, do zasebnih, od lovcev, športnih in rekreativnih strelcev, ipd.), v nekaterih drugih načinih uporabe pa se seveda glede na specifične vidike mora zadevo prilagoditi potrebam. Tega načela ne upošteva obstoječa zakonodaja, še manj pa predlagana novela.
Novela poizkuša naslavljati problematiko hrupa pri tem pa se ne naveže na obstoječo veljavno zakonodajo, temveč poizkuša uvajati ad hoc rešitve. Hrup je lahko okoljski problem, vendar povzročitelj ni bistven (pok ob strelu, pok ob zabijanju žeblja z eksplozivno polnitvijo, ali celodnevno žaganje z motorno žago – v vseh primerih gre za hrup, ki se razlikuje le v intenziteti ter času trajanja), temveč je bistvo v posledici.
V kolikor se zakonodaja ne koncipira na ustrezen način (kar je izredno kompleksna naloga), potem dobimo slabo zakonodajo s katero ni dejansko zadovoljen nihče; niti tisti, ki skrbijo za njeno uveljavljanje, niti tisti na katere se nanaša.
Nekateri so veliki zagovorniki zdrave logike pri izvajanju zakonodaje. Sam se sicer strinjam, da bi morali zakonodajo nedvomno interpretirati skozi to prizmo, ne more pa biti to korektor za neprimerno ali slabo spisano zakonodajo. V tem primeru smo ustvarili pogoje, ki kar kličejo po različni obravnavi enakih situacij in s tem neenakosti pred zakonom.
Eno poglavitnih pravnih načel je enakost pred zakonom. Zakonodajne rešitve je vedno potrebno opazovati skozi prizmo navpične (primerljivost in hierarhija znotraj področja) in vodoravne (primerljivost in hierarhija med primerljivimi področji) vpetosti v pravni red.
Streljanje je s stališča javnega interesa mogoče opazovati skozi dva poglavitna vidika; zagotavljanje varnosti za okolico (življenje, zdravje, premoženje) ter skozi emisije hrupa.
Kar se tiče varnosti bi morali biti pogoji poenoteni za vse uporabnike; ne glede na njihov status. Krogla na nepravem mestu je problem ne glede na to, kdo je zanjo odgovorjen. To pomeni, da bi morali biti pogoji za strelišča enaki za vse skupine uporabnikov orožja (od institucionalnih, do zasebnih, od lovcev, športnih in rekreativnih strelcev, ipd.), v nekaterih drugih načinih uporabe pa se seveda glede na specifične vidike mora zadevo prilagoditi potrebam. Tega načela ne upošteva obstoječa zakonodaja, še manj pa predlagana novela.
Novela poizkuša naslavljati problematiko hrupa pri tem pa se ne naveže na obstoječo veljavno zakonodajo, temveč poizkuša uvajati ad hoc rešitve. Hrup je lahko okoljski problem, vendar povzročitelj ni bistven (pok ob strelu, pok ob zabijanju žeblja z eksplozivno polnitvijo, ali celodnevno žaganje z motorno žago – v vseh primerih gre za hrup, ki se razlikuje le v intenziteti ter času trajanja), temveč je bistvo v posledici.
V kolikor se zakonodaja ne koncipira na ustrezen način (kar je izredno kompleksna naloga), potem dobimo slabo zakonodajo s katero ni dejansko zadovoljen nihče; niti tisti, ki skrbijo za njeno uveljavljanje, niti tisti na katere se nanaša.
Nekateri so veliki zagovorniki zdrave logike pri izvajanju zakonodaje. Sam se sicer strinjam, da bi morali zakonodajo nedvomno interpretirati skozi to prizmo, ne more pa biti to korektor za neprimerno ali slabo spisano zakonodajo. V tem primeru smo ustvarili pogoje, ki kar kličejo po različni obravnavi enakih situacij in s tem neenakosti pred zakonom.