24-02-2018, 20:40
Imel sem klasične JNA škornje in sem jih znucal do konca, novih nisem dobil, ker ni bilo več denarja (1989/90).
Jeseni so bili mokri od znotraj navkljub vsemu mazanju in menjavi nogavic (saj smo stali "na mestu voljno" par ur v nalivu, kar nekajkrat, tako za hec, pa lepo teče po šotorskem krilu, ki naj bi bilo pelerina, v škorenj).
Za naš največji praznik dan JLA smo tako dober mesec trenirali plesni strojev korak v šestih vrstah na asfaltni pisti, da so se lepo poznale črne črte, bi rekel je bila ena vrsta današnje maturantske četvorke, samo jajca so bila malo bolj boleča po dnevni uri korakanja, seveda v popoldanskem prostem času.
Ko smo šli na nočni sprehod v polni opremi na zimske počitnice, dober maraton daleč v klanec, me ni nič ožulilo, saj smo prej dnevno prehodili do 10 km, tako za ogrevanje.
Po dobrem letu je bil podplat brez "zarez", zgoraj je usnje dobilo krepko razpoko-luknjo na pregibu, kar me poleti, v verjetno najbolj vročem kraju bivše države, ni pretirano motilo.
Res pa je, da sem skoraj manično skrbel za higijeno nog in svoje vojake preganjal na umivanje in pranje nogavic, dnevno.
So bili pa zato tisti čevlji za v mesto kot novi, ko sem jih vrnil... mogoče zato, ker v mesto z njimi skoraj nisem šel.
p.s. tole okoli krvavih žuljev je čista resnica, imel sem kolega dalmatinca, ni bil nekam delovne sorte, je imel tak lep krvav žulj čez celo peto, po mojem vsaj dva meseca, nobene bolnice, je pač krevsljal za nami v čevljih za v mesto.
Jeseni so bili mokri od znotraj navkljub vsemu mazanju in menjavi nogavic (saj smo stali "na mestu voljno" par ur v nalivu, kar nekajkrat, tako za hec, pa lepo teče po šotorskem krilu, ki naj bi bilo pelerina, v škorenj).
Za naš največji praznik dan JLA smo tako dober mesec trenirali plesni strojev korak v šestih vrstah na asfaltni pisti, da so se lepo poznale črne črte, bi rekel je bila ena vrsta današnje maturantske četvorke, samo jajca so bila malo bolj boleča po dnevni uri korakanja, seveda v popoldanskem prostem času.
Ko smo šli na nočni sprehod v polni opremi na zimske počitnice, dober maraton daleč v klanec, me ni nič ožulilo, saj smo prej dnevno prehodili do 10 km, tako za ogrevanje.
Po dobrem letu je bil podplat brez "zarez", zgoraj je usnje dobilo krepko razpoko-luknjo na pregibu, kar me poleti, v verjetno najbolj vročem kraju bivše države, ni pretirano motilo.
Res pa je, da sem skoraj manično skrbel za higijeno nog in svoje vojake preganjal na umivanje in pranje nogavic, dnevno.
So bili pa zato tisti čevlji za v mesto kot novi, ko sem jih vrnil... mogoče zato, ker v mesto z njimi skoraj nisem šel.
p.s. tole okoli krvavih žuljev je čista resnica, imel sem kolega dalmatinca, ni bil nekam delovne sorte, je imel tak lep krvav žulj čez celo peto, po mojem vsaj dva meseca, nobene bolnice, je pač krevsljal za nami v čevljih za v mesto.
lp Melly