Ocena teme:
  • 0 Glas(ov) - 0 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
priporočila KPK glede sprejemanja predpisov
#1
Sicer gre v nadaljevanju za sprejemanje konkretnega predpisa - sprejamnje Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ampak so komentarji prenosljivi tudi na problematiko strelišč. Koliko od teh zadev je izpolnilo MNZ pri predlogih spremembe Zakona o orožju?

Spodaj kopiram le nekaj zanimivih ugotovitev iz dokumenta Komisije. Več pa si lahko preberete v dokumentu na tej povezavi (oz. google docs povezavi, v katero se lahko tudi piše komentarje). Poslovnik Vlade je dostopen na tej povezavi.


Citat:I. Vsi (tudi sicer javno dostopni) dokumenti, povezani s pripravo določenega predpisa, se
sproti javno objavljajo na enotnem portalu.

II. Predlog predpisa mora praviloma temeljiti na ustrezno pripravljenih in javno objavljenih
strokovnih podlagah.

III. Objavljen osnutek predpisa naj vsebuje natančno in razumljivo obrazložitev, ki izhaja iz
obravnavanih strokovnih podlag; obrazložitev je vsebinska in ne predstavlja povzemanja
ali kopiranja posameznih določb predpisa.

IV. Prenos evropske zakonodaje v slovenski pravni red ne sme biti izgovor za nižanje
standardov obstoječega normativnega okvira.

V. Predlagatelji predpisov bi morali, kadar je izražen velik interes javnosti za obravnavano
tematiko oz. kadar gre za urejanje družbeno pomembnih vprašanj, opraviti javno
obravnavo z razpravo.

VI. Mehanizmi za zagotavljanje kakovosti predpisa se bolj določno opredelijo v Poslovniku
Vlade RS.

VII. Vzpostavi se mehanizem za nadzor kakovosti pripravljenih predpisov in odgovornost
uradnikov na položaju in funkcionarjev za nestrokovno in nekakovostno pripravljen
predlog predpisa ter neustrezno voden zakonodajni postopek.


Tole spodaj opisuje postopek MNZ-ja, le da bi gospodarski interes lahko zamenjali z nekim drugim interesom.


Citat:Tako komisija zaznava, da pri zakonodajnem procesu prihaja do vplivov, ki jih posamezna ministrstva kot pripravljavci zakonodajnega gradiva ne prepoznavajo kot instrumentalizacijo za dosego parcialnih gospodarskih ciljev z razlogom npr. zagotavljanja delovnih mest v določenem okolju, četudi na račun zdravega življenjskega okolja ali drugega širšega javnega interesa. Izjemno problematično je, da nekateri državni organi, ki bi morali skrbeti za uravnoteženje javnega interesa, nekritično posvajajo parcialne gospodarske interese na račun javnega interesa, s tem da v zakonodajnem postopku (npr. v medresorskem usklajevanju ali celo pri pripravi predloga predpisa) nekritično zastopajo neposredna stališča gospodarskih subjektov ali gospodarskih združenj, četudi ta niso v prevladujočem javnem interesu. Takšno stanje je danes, žal široko privzeto kot dopustno. Gre za stanje, ki mu najvišji organi izvršilne oblasti sledijo, ne da bi se pri tem preizpraševali in objektivno presojali, ali je določen predlog resnično v prevladujočem javnem interesu, saj je jasno, da se pri normativnem urejanju praviloma pojavlja več konkurirajočih interesov.
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 1 Gost(ov)