Drug del računice pa so cevi
Top MK cev je vedno button rifling in nujno tesnejša pri ustju kot v ležišču.
V Evropi se proizvaja vrhunske cevi in sem 100% ,da je povprečna Anschutz cev precej boljša od povprečne Shillen ali Lilja a tu se začenjo težave , Zaradi proizvodnih metod je še do pred kratkim večina evropskih proizvajalcev cevi prešala v sistem ,Anschutz jih še vedno prav tako Feinwerkbau, Walther je med temi naredil največji preskok po tem ,ko jih je Kolbe prepičal ,da začnejo cevi lepit v sisteme , ostali pa so začeli cevi vijačit in z tem odpravili napake zaradi katerih pri prešanju trpi natančnost (a vijačena cev prinaša precej več dela, zato so v evropi začeli experimentirat z vložki cevi jer so vrezane odprtine za izvlekače tako da cevi ni treba tolk obdelovat.
Drug razkorak ,ki pa se je zgodil v zadnjem desetletju pa je obdelava notranjosti cevi , večina evropskih MK prozvajalcev mehansko čokira ustje cevi , medtem ko je pre ostal del konstantega premera. To je tehnološka bližnica za masovno proizvodnjo. In kapo dol tako natančne cevi kot jih znajo švabi naredit v vele seriji zna malo firm.
Tu nastopi ročno lapanje cevi,ki je prcej več v praksi v ZDA , cilj je narediti konični notranjost cevi kar se da konsistentno ,ker je to ročno opravilo je 100% odvisno od tistega ,ki ga izvaja to je razumljivo nesprejemljiva praksa za Evropske proizvajalce preprosto je pre malo taki cevi odličnih oz so pre velike razlike od cevi do cevi.
Ker je to najlažje naredit na rostfrej cevi so take največ uporabi ,kar pa za seboj potegne zelo skrajšane živjenske dobe cevi. Te cevi so pogosto uporabne samo za kakih 7000-10000 nabojev medtem ko je tipična krom moly šele po kakih 60.000 začela izubljat natančnost kake zdržijo še precej več .
V Evropi se meriške cevi serijsko vgrajujejo v švicarje ,ki uporabljajo Lilja , na trgu pa so dobavljive še Shilen
Velikost polj ena in druga stran cevi eno Broughton je prištimal Calfee druo pa je lapal Dan Muller ,cev je za rez označena tam kje je najtesnejša