tukaj govorimo o ABC reloadinga.
COAL tulca je irelevantna mera ker se dolžina spreminja odvisno od ležišča in sizanja. Običajno rastejo, zato jih prirežemo na dolžino.
Glavna mera je headspace, torej od dna tulca do nominalnega premera na ramenih tulca. To se pomeri z vložkom, ki ima točno določeno odprtino narejeno za določen kaliber. Kaj headspace pomeni, si lahko prebereš tukaj
Na slikah spodaj sem ti pomeril en pravkar ustreljen tulec in en FL sizan tulec. Razlika v headspace je 0,06mm kar je ravno prav za mojo puško. Tako tulci ostajajo dlje v obtoku.
Če se tulci preveč stegujejo, se medenina utrdi in poči. Pri tulcih z visokim tlakom ala .284 in 6.5Creed se to lahko zgodi že v prvem strelu, če si seveda debelo falil nastavitve HS.
USTRELJEN:
FL preoblikovan:
Kako nastavljati HS? Z globino v katero priviješ matrico. ČE jo priviješ globlje, bolj stisneš HS, če jo priviješ manj, pa se ta dimenzija manj skrajša.
Super, hvala za to. Saj to s headspacom načeloma razumem, nastavka da bi tulec prijel na določenem obsegu pa žal nimam. Ne razumem pa kako globina v katero privijem matrico vpliva na Hs, če itak pritisneš do shell holderja? Lahko na FL matrici to nastavim?
07-07-2019, 23:53 (Ta prispevek je bil nazadnje popravljen: 08-07-2019, 00:00 od Rombon.)
Bob78 je napisal: nastavka da bi tulec prijel na določenem obsegu pa žal nimam
Na tem naslovu: http://www.sksboards.com/smf/index.php?t...msg1363323
imaš opisan način merjenja headspace pri SKS z merilnimi lističi. Če odstraniš sprožilni mehanizem lahko stvar varno izvedeš tudi brez odstranitve udarne igle. Mere so podane v tisočinkah inč, kar moraš preračunati v milimetre.
V zaklep (samo spodnji del) za zob izvlečnika zatakni tovarniški naboj, potisni zaklep proti cevi in ga na koncu potisni navzdol, da se zaklene. V zaklenjenem položaju ga potisni naprej proti cevi, kolikor gre in z lističem izmeri vrzel med zaklepom in robom, za katerega se zaklene. Nato ponovi z domačico. Ta vrzel, oziroma luft, je headspace. Tudi če ne boš meril, boš lahko s porivanjem zaklepa proti cevi vlačenjem nazaj do roba, za katerega se zaklep v zaklenjenem položaju zatakne, primerjal razliko headspace med fabriškim strelivom in domačico. Pri celotni operaciji na puški ne sme biti sprožilnega mehanizma s kladivcem in seveda ne smeš tolči po igli.
To z merilnimi lističi je čurimuri. Da boš zaklep porival in vlekel in na ta način ugotovil razliko v desetinki milimetra kar pozabi.
Ali meriš tko kot je treba in meritvi tudi verjameš ali pa se ne sprenevedaš in kupiš surplus strelivo.
Za 7,62x39 se uporabi Hornady merilni nastavek tipa C z luknjo 0,375''
Zanimivo da je to enako kot za 6.5x47L ali 6.5 Creedmoor.
v reloadingu ni prostora za "občutke", ker te take in podobne prakse kaj hitro udarijo po repu. Konec koncev so tvoj nos in oči samo pedenj stran od kontrolirane eksplozije. V najboljšem primeru bo nekaj stalo, v srednjem boš šel na obisk k puškarju, v slabšem pa k zdravniku...
Izmeril sem vrzel na tovarniškem strelivu. Pri prazni puški znaša cca 0,006 inča (0,15 mm), pri vstavljenem naboju pa 0,002 inča (0,05 mm). Ne verjamem, da je problem headspace puške, ker res tesno zapira. Bom preizkusil še zapiranje reloadanega streliva (moram pridelati nove tulce, ker sem včerajšnji lot preventivno zavrgel) in ko nekje zvoham omenjene Hornady nastavke še po Kristianovo pomerim tulce.
Ko boš razčistil, napiši kaj je bilo. Mogoče je bila res tudi kakšna serija tulcev slabo toplotno obdelana. Američani pišejo, da se to rado zgodi pri originalnem polnjenju pri JNA nabojih 8x57IS PPU letnila 1953. Na obodu je števila 11, ki označuje tovarno, nasproti je 53 (letnik) levo in desno pa sta petokratki. Meni je zadnjič pri M48 prebilo netilko letnika 51, pa se je močno pokadil bel smrdeč dim od zažganega olja v notranjsoti zeklepa.
(11-07-2019, 13:35)Rombon Napisal: Ko boš razčistil, napiši kaj je bilo. Mogoče je bila res tudi kakšna serija tulcev slabo toplotno obdelana. Američani pišejo, da se to rado zgodi pri originalnem polnjenju pri JNA nabojih 8x57IS PPU letnila 1953. Na obodu je števila 11, ki označuje tovarno, nasproti je 53 (letnik) levo in desno pa sta petokratki. Meni je zadnjič pri M48 prebilo netilko letnika 51, pa se je močno pokadil bel smrdeč dim od zažganega olja v notranjsoti zeklepa.
Lep pozdrav, Marko
Pozdravljeni,
pozor pri JNA nabojih PPU 8x57, letnik 1951, berdan netilke.
Če odstranite berdan netilko omenjenega letnika, bodite pozorni na zelo nevarno napako v priproizvodnji davnega 1951.
Omenjeni tulec ima samo eno luknjico v skledici netilke. Vsi ostali letniki PPU imajo v skledici za berdan netilko po dve luknjici, ki spustijo vroče pline do smodnika. Obstaja možnost, berdan netilke omenjenega letnika 1951 zaradi napake (ena luknjica namesto dveh) nastane v skledici netilke bistveno večji pritisk ob aktiviranju netilke in posledično pride do prebijanja netilke in osmojenega strelca.
LP, Edvard
Edvardg je napisal: pozor pri JNA nabojih PPU 8x57, letnik 1951, berdan netilke. Če odstranite berdan netilko omenjenega letnika, bodite pozorni na zelo nevarno napako v priproizvodnji davnega 1951. Omenjeni tulec ima samo eno luknjico v skledici netilke. Vsi ostali letniki PPU imajo v skledici za berdan netilko po dve luknjici, ki spustijo vroče pline do smodnika. Obstaja možnost, berdan netilke omenjenega letnika 1951 zaradi napake (ena luknjica namesto dveh) nastane v skledici netilke bistveno večji pritisk ob aktiviranju netilke in posledično pride do prebijanja netilke in osmojenega strelca.
Veliko streljam s starimi JNA naboji in postreljane tulce tudi polnim. Letnik 1951 sam po sebi ni drugačen od drugih letnikov in ima praviloma dve luknjici, vsako na eni strani nakovalca. Tulci z eno luknjico so tulci z napako, ki so pomotoma prišli do stroja za izdelovanje nabojev. V celotnem letniku jih je zelo malo, vendar lahko prevladujejo v enem pakiranju streliva. To je posledica tega, da napake pri tulcih niso takoj opazili in so polnili serijo dokler ni bila napaka opažena.
Če ima tulec samo eno luknjico običajno to zadostuje za vžig, ne pa vedno, saj je smodnik že zelo star. Vsekakor pa do preboja netilke zaradi tega praviloma ne pride. Sem postreljal stotine nabojev letnika 1951 brez kakršnihkoli težav. Bolj problematični so naboji brez obeh luknjic, pri katerih neizogibno pride do prebitja netilke. Jaz sem do sedaj naletel na enega takega.
Če se to zgodi v Mauserjevi puški (M 48), to ne predstavlja varnostnega tveganja, saj ima Mavzerica na zaklepu dve ovalni odprtini, ki speljeta pline iz zaklepa v kanal na levi strani zaklepišča, tako da strelec ni osmojen. Mavzerka je varna tudi če smodnik vžge in zaradi metalurške napake pri izdelavi tulcev pride do odtrganja dna tulca. Opisani kanal in širok obod spojnice zanesljivo preprečita poškodbe strelca.
Preboj netilke je zoprn, ker pri tem zgori olje s katerim so namazani zaklep zaklep, igla in vzmet igle. Po dogodku je treba razdreti in očistiti zaklep ter preveriti, da v kanalu igle ni ostankov netilke.
21-01-2024, 20:59 (Ta prispevek je bil nazadnje popravljen: 22-01-2024, 12:23 od romunov.
Razlog popravka: uredil citat
)
(21-01-2024, 20:13)edvardg Napisal:
(21-01-2024, 16:12)Rombon Napisal: Edvardg je napisal: pozor pri JNA nabojih PPU 8x57, letnik 1951, berdan netilke. Če odstranite berdan netilko omenjenega letnika, bodite pozorni na zelo nevarno napako v priproizvodnji davnega 1951. Omenjeni tulec ima samo eno luknjico v skledici netilke. Vsi ostali letniki PPU imajo v skledici za berdan netilko po dve luknjici, ki spustijo vroče pline do smodnika. Obstaja možnost, berdan netilke omenjenega letnika 1951 zaradi napake (ena luknjica namesto dveh) nastane v skledici netilke bistveno večji pritisk ob aktiviranju netilke in posledično pride do prebijanja netilke in osmojenega strelca.
Veliko streljam s starimi JNA naboji in postreljane tulce tudi polnim. Letnik 1951 sam po sebi ni drugačen od drugih letnikov in ima praviloma dve luknjici, vsako na eni strani nakovalca. Tulci z eno luknjico so tulci z napako, ki so pomotoma prišli do stroja za izdelovanje nabojev. V celotnem letniku jih je zelo malo, vendar lahko prevladujejo v enem pakiranju streliva. To je posledica tega, da napake pri tulcih niso takoj opazili in so polnili serijo dokler ni bila napaka opažena.
Če ima tulec samo eno luknjico običajno to zadostuje za vžig, ne pa vedno, saj je smodnik že zelo star. Vsekakor pa do preboja netilke zaradi tega praviloma ne pride. Sem postreljal stotine nabojev letnika 1951 brez kakršnihkoli težav. Bolj problematični so naboji brez obeh luknjic, pri katerih neizogibno pride do prebitja netilke. Jaz sem do sedaj naletel na enega takega.
Če se to zgodi v Mauserjevi puški (M 48), to ne predstavlja varnostnega tveganja, saj ima Mavzerica na zaklepu dve ovalni odprtini, ki speljeta pline iz zaklepa v kanal na levi strani zaklepišča, tako da strelec ni osmojen. Mavzerka je varna tudi če smodnik vžge in zaradi metalurške napake pri izdelavi tulcev pride do odtrganja dna tulca. Opisani kanal in širok obod spojnice zanesljivo preprečita poškodbe strelca.
Preboj netilke je zoprn, ker pri tem zgori olje s katerim so namazani zaklep zaklep, igla in vzmet igle. Po dogodku je treba razdreti in očistiti zaklep ter preveriti, da v kanalu igle ni ostankov netilke.
Lep pozdrav, Marko
Hvala, Marko za izčrpno pojasnilo.
Ja, leto 1951 je res daleč nazaj, še rojen nisem bil takrat. Bilo je tik po drugi svetovni vojni. Proizvodnja kvalitetnega streliva za JNA je bila še v plenicah. Izogibal se bom starim letnikom JNA 7,92. Uporabljam varno in robustno in odlično ohranjeno Mauser M-98 in strelivo PPU 8x57, 200 grs.FMJ BT, Match Line, grupa zadetkov z naslonom na 100 m je 5 - 6 cm. Boljše grupe (3-5 cm) so v bile v preteklosti, ko smo na tekmovanjih na Dolenjski cesti v Ljubljani uporabljali odlično JNA strelivo 7,92 mm (M-75) z vijola obarvano netilko. Škoda, da na trgu ni več tistega "viola" streliva.
Razmišljal sem, da bi se lotil procedure (tudi izpita za polnjenje), pa so me kolegi opozorili, da je Berdan viola netilko na uporabljenih tulcih omenjenega streliva zelo zelo težko izbiti, tudi z uporabo hidravličnega bata na vodo.
No, glede na ceno novejšega Match Line PPU streliva, bom si vseeno lahko privoščil na strelišču 1x na mesec po 25 nabojev (ravno prav, da me v odmoru med enim in drugim mesecem neha boleti rama, ha, ha....) in žena že pozabi na strošeke nakupa.
LP, Edvard
Edvardg je napisal: Razmišljal sem, da bi se lotil procedure (tudi izpita za polnjenje), pa so me kolegi opozorili, da je Berdan viola netilko na uporabljenih tulcih omenjenega streliva zelo zelo težko izbiti, tudi z uporabo hidravličnega bata na vodo.
Jaz s hidravliko brez večjih težav izbijam tudi vijolice. Večino se da izbiti, nekaj pa je tako dobro zalakiranih, da jih po par poskusih preskočim. Drugače pa se mi zdi, da se vijolic drži neupravičeno dober sloves. Navadni vojaški PPU letnik 1984 z oranžnim lakom okoli netilke na primer pri meni veliko lepše grupira.
Na splošno pa so omejitev PPU streliva krogle. S Sellier & Bellot 196 grainskimi kroglami (tovarniški tip 2910) dobim veliko manjše grupe kot s katerikoli PPU kroglo. Če se ne razburjam zaradi dvojne cene pa so seveda najboljše Sierra Match King ali Hornady BTHP krogle. Certifikat za polnjenje ti omogoča vse kaj boljšega kot repliciranje JNA vijolic. Prilagam tarčo streljano z doma narjeneimi naboji (krogla Sellier & Bellot FMJ tipa 2910). Puška je JNA M48 z novo Walther Lotar cevjo in Zeissom s 6-kratno povečavo.
