Ta-dam (in fanfare v ozadju): predstavljam sveže kupljenega Glocka 45!
Glock 45 MOS, serijsko že s cevjo z navojem. Za tiste, ki bolj poredko spremljate forum; odločitev za Glocka je padla V TEJ TEMI.
Prvi vtis: koga briga, to je Glock! Glock Perfection!
No, po parih dneh vnema malo popusti. Je še vedno Glock. Samo mu še manjka do Perfection. Sicer ima večino tega, kar si želim od sodobne pištole; povečan lijak za vstavljanje nabojnikov, različne velikosti ročaja, zareze na sprednjem delu zaklepa. Še posebej te sprednje zareze so mi bistvene; repetiranje z zadnjim koncem zaklepa mi nikakor ne gre; tam je že tako vse nagneteno (merki, pika), pa še ročica sile je slabša. Definitivno sprednje zareze!
Trend gre v smeri rdečih pik, te so v preporodu, zato MOS različica. Si ne predstavljam več sodobne pištole brez možnosti montaže rdeče pike. Tu bi sicer pograjal te ploščice in priložene vijake; vijaki so predolgi, določene ploščice pa preozke. Več o tem pa v nadaljevanju.
Obojestransko zadrževalo zaklepa je dobrodošlo za levičarje, zame osebno pa prej minus. Zadrževalo na desni strani drgne ob trigger bar in posledično vpliva na tisto značilno hrapavost proženja.
Proženje; najboljše serijsko proženje do sedaj! Za Glocka. Porazno v primerjavi z ostalimi pištolami. Baje bo precej bolje po par tisoč strelih. Sam seveda nisem mogel počakati, temveč sem se takoj poigral z njim.
Gumb za izmet nabojnika je malenkost premajhen, premalo izstopajoč. To je povsem razumljivo za službeno orožje; tam je bolj kot hitra menjava, pomembno, da nabojnik ne pade ven sam od sebe. Za športno streljanje je smiselna nadgradnja kar z originalnim Glock podaljšanim gumbom; ta je na voljo že za par evrov.
Večji minus je mogoče pokrovček za zaščito navoja in cevi, ta se mi non-stop odvija. Ne morem ga zalepiti, saj ga je potrebno za razdiranje pištole vsakič odviti in odstraniti. Boljša rešitev bi bila fiksacija z nekim prečnim vijakom. In sedaj na začetku pištolo redno razstavljam. Razstavljanje je namreč izredno enostavno, praktično sta samo dva pina, ki držita skupaj celotno pištolo; ko ju odstraniš, je pištola v prafaktorjih. Super!
Mogoče še glede teže; Glock je izredno lahka pištola, idealna za vsakodnevno nošenje. Pomanjkanje teže pa se pozna pri streljanju; odsun je precej večji, pištola pa bolj nemirna. Glock to deloma rešuje z nizko postavljeno cevjo ter svojim značilnim kotom ročaja.
Zakaj Glock 45? Najprej glede oznake 45; pištola ni v kalibru 45ACP. Za vse, ki niste najbolj na tekočem s poimenovanjem Glockov; ti dobijo oznake (ime modela) po številki patenta, ki je bil vložen ob tej pištoli. In ta Glock 45, sicer v standardnem kalibru 9x19, ima nek patent, ki je 45 po vrsti. Od tod ime Glock 45. Zanj sem se odločil predvsem zaradi tega, ker sem cincal med Glockom 17 in 19. In sem kupil 45, ki ima ročaj od 17, zraven pa sem dokupil še ročaj od 19, ki brez modifikacij paše na zgornji del. Tako imam sedaj Glock 1945 in poljubno menjam med Glockom 19 in 45 (17). Problem rešen :)
Po sedanji zakonodaji so namreč ti spodnji deli v prosti prodaji, po sprejetju nove zakonodaje pa to ne bo več tako. Spodnji del oziroma ogrodje (prevod iz »frame«) bo postal bistveni del orožja in s tem obvezen vpis v orožno listino. Ta moj rezervni ročaj z vso notranjostjo je namenjen predvsem za vse modelarske poskuse. Brušenje notranjosti, uničevanje ročaja s stiplanjem, pa še se bo kaj našlo.
Naj torej začnem kar s prvim modelarskim posegom.
Menjava merkov
To, da so merki plastični me ne moti in jih najbrž ne bi šel menjat, če ne bi imel v planu rdeče pike. Ko je optika enkrat montirana, se teh serijskih merkov več ne vidi, so prenizki in jih ohišje optike prekrije. Če želim ohraniti te analogne merke in obenem videti čez ohišje optike, je potrebno dokupiti višje merke - »suppressor-sights«. Meni so se še najbolj smiselni zdeli AmeriGlo; cenejši od Trijicona in ostalih zvenečih imen. Zadaj obvezno navaden črn, brez vseh oznak, da me ne moti, ko gledam optiko. Spredaj pa nočna pika. Kupil sem jih na Amazonu za 65 USD.
Menjava je relativno preprosta; rabiš samo kladivo in dobre živce. Zadnjega zbiješ ven in v isti utor zabiješ novega. Tudi menjava sprednjega merka je zelo enostavna; ta je pritrjen z vijakom, ki ga odviješ z notranje strani zaklepišča.
V teoriji. V praksi je pa to en velik jeba, če nimaš pravega ključa. Z običajnimi gedorami ne prideš zraven, tako da sem ga na koncu uspel odviti šele s kleščami. Potem pa Loctite in zaviješ novega nazaj.
V praksi so ti taktikul merki bolj tako tako. Očitno sem zelo razvajen s tekmovalnimi fibrami; tisto sprednjo »piko« res lepo vidiš, ker cela žari. Tale sprednja pika je pa kar nekoliko anemična. Zadnji merek pri športnih pištolah je praviloma nastavljiv, pri teh navadnih merkih pa nimam prav veliko manevrskega prostora. Levo desno še lahko prilagodim zadnji merek, pa še to samo s kladivom, nastavitev po višini je pa bolj ali manj dejstvo.
Na srečo so ti analogni merki v drugem planu, bistvena je rdeča pika (red-dot).
Montaža rdeče pike
V kompletu dobiš 4 ploščice, ki v teoriji pokrijejo vse potrebe po montaži različnih rdečih pik. Najprej se je potrebno odločiti za znamko rdeče pike. Sam imam na pištolah že dve rdeči piki, obe sta od Shielda (RMS in RMSc) ter z obema sem precej zadovoljen. Lepa, jasna slika, brez popačenja in obarvanosti. Eni od teh dveh pik pa se je na žalost že zmešalo; ne drži več centra, temveč se poljubno sprehaja po oknu/tarči. Trenutno je na garancijskem popravilu, čakam, da pride s servisa.
Glede na to, da je Glock robustno orodje, je edino smiselno, da nanj obesim bolj robustno rdečo piko. S tem odpadejo vse Shieldove pike, večina Vortexa, Noblexa in podobno. Najboljša se mi je zdela prihajajoča nova rdeča pika Holosun 508T-V2.
Gre za naslednico 508T (zato dodana oznaka V2), ki se je precej dobro odrezala na testih, tudi pri Sage Dynamics. Verjamem, da se bo ta V2 odrezala še bolje. Gumirano ohišje iz titana, možnost napajanja iz foto celic, lepa in čista 2 MOA pika vidna v vseh pogojih, opcijski 32 MOA krog, večji in izboljšani gumbi ter njihov Shake-awake. Tole je po moje najboljša pika naprodaj za taktično pištolo. Taktično v smislu vzdržljivosti, saj mora pika svetiti v vseh pogojih, tudi po raznih padcih in udarcih.
Na žalost sem sam podlegel Youtube marketingu in ameriškemu nacionalizmu. Za njih je samo ena pika pojem vzdržljivosti in robustnosti: Trijicon RMR. V Sloveniji se te pike sicer da dobiti, rok dobave je praviloma 2 meseca, plačilo po predračunu, cena dobrih 800€. Gulp… Glede na to, da je to najboljša in oh in sploh rdeča pika, sem si rekel go-for-it.
Kako sem ga biksnil. Najprej glede montaž. Glock MOS pride v kompletu z RMR montažnim nastavkom. Glede na to, da je ta nastavek prav za RMR optiko, bi pričakoval, da optiko samo še pritrdiš na to ploščico in je montirana. Nope. Vijaki so predolgi, ne pašejo. Poleg tega je ta Glock MOS ploščica preozka in tesnila na spodnji strani RMR visijo z nje – ta super duper rdeča pika tako ne tesni, zaradi slabega stika pa tudi izpada baterija. Pazi, govorimo o MOS ploščici, ki je narejena samo in izključno za RMR optike. In ta nanj ne paše. Sem bil prav razočaran; hočeš montirati to drago piko, pa je ne moreš, ne glede na vse nastavke, ki so v paketu z MOS.
Edina rešitev je nakup dodatne tesnilne ploščice »RMR Mounting Kit - Fits Glock MOS Models« direktno od Trijicona za dodatnih 23,18€.
Zgoraj na sliki se lepo vidi obe ploščici, potrebni za namestitev RMRja; spodnja, debelejša je MOS ploščica za RMR, ki je preozka, zato je potrebna še tista zelo tanka, ki je nameščena pod sam RMR.
Druga, še večja zamera, pa gre na račun kvalitete RMR. Prvi vtis je porazen. Ni mi jasno, zakaj ga Američani tako hvalijo. Lahko da je to najbolj robusta pika, vendar po kvaliteti slike je to precej podpovprečna pika. Tule za primerjavo Shield RMS in Trijicon RMR:
Komentar najbrž ni potreben. Pa z mojim RMR ni nič narobe, enako pokaže še od kolega RMR. In ja, oba sta originala in ne kitajska kopija. RMR ima namreč lepo sliko brez popačenja samo v popolnih pogojih, čim imaš pa optiko nekoliko zamaknjeno, je slika že popačena. Shield ima sliko brez vidnih popačenj, tudi v neidealnih pogojih, se pravi pod različnimi koti.
Ko se RMRja enkrat navadiš, ta modro-zelenkast popačen ekran ni več tako moteč. Pač pa v ospredje stopi to ogromno ohišje, ki optično še pomanjša že tako majhen in temen ekran. S takšno optiko je precej verjetnosti, da prekriješ in spregledaš tarčo. RMR bi tako priporočal samo najzahtevnejšim uporabnikom, ki pri svojem profesionalnem delu potrebujejo najbolj trpežno optiko. Vsem ostalim (športnim) strelcem bi svetoval kakšno drugo optiko.
Proženje
Glock Gen5 naj bi imel najboljše proženje do sedaj. Spremenjen ima križ na koncu trigger bara, drugačna je vzmet na njem, spremenjena je varovalka igle, skratka ima svoje proženje, ki v veliki meri ni kompatibilno s prejšnjimi generacijami. Kljub temu je proženje (novega) Glocka še vedno precej slabo; gumijast efekt, ribanje po ribežu, po trdem proženju pištolo kar zamakne, daleč od kakšnega preciznega proženja. Pri povsem novi pištoli se precej pridobi s poliranjem ključnih delov; proženje postane precej bolj mehko in zvezno. Pri utečenem proženju pa to ne prinese več take prednosti.
Odločil sem se še za menjavo konektorja. Tole so trije konektorji, ki sem jih preizkusil; prvi je Ghost Edge 3.5lbs, drugi je Glock »minus« konektor, tretji pa originalen »nula« konektor, ki pride s pištolo. Edge ima to prednost, da je že spoliran in ima zarezo, ki naj bi odvajala morebitno nesnago (samočiščenje). Ima tudi najbolj raven kot; na sliki je sicer to vidno ravno obratno: ima najbolj strmo strehico. S tem obljubljajo 3.5 lbs oziroma 1,5kg proženje. Srednji konektor je Glock »minus« konektor, proženje s tem naj bi imelo 2 kg (4.4 lbs), zadnji s skoraj ravno strehico, pa je originalni »nula« konektor.
Vse tri sem dal v isto pištolo, pištola ima nekih 200 strelov, kar pomeni, da je praktično nova. Po par tisoč strelih bo proženje najbrž precej boljše. Tole so rezultati, merjeni na sredini sprožilca:
Razlika med merjenjem na sredini in koncem sprožilca je ogromna; če je bila sredina cca 4.5 lbs, je bil konec cca 2.5 lbs. Vse tri konektorje sem meril na isti točki (sredini), bolj kot absolutna vrednost je tako smiselna primerjava med njimi.
Razlika med Ghost in minus konektorjem je skoraj zanemarljiva (4.5 vs 4.75lbs), te razlike tudi na prstu nisem občutil. Proženje je praktično enako, razlike ni bilo čutiti ali videti niti pri resetu. Razlika je edino v ceni; Ghost je 30€, »minus« pa 9€, po mojem mnenju se ne splača dati 3x več. Serijski konektor potrjuje trditve, da je proženje v Gen5 precej boljše kot v prejšnjih generacijah (5.2 vs 6-7 lbs). Kot rečeno sem zbrusil še notranjost in s tem pohitril utekanje proženja. Me prav zanima kaj bo pokazala tehtnica po tisoč strelih.
Pa še slika trenutnega stanja.
Naslednjič pa kaj novega glede stiplanja, svetilke, toka, kompenzatorja...
Glock 45 MOS, serijsko že s cevjo z navojem. Za tiste, ki bolj poredko spremljate forum; odločitev za Glocka je padla V TEJ TEMI.
Prvi vtis: koga briga, to je Glock! Glock Perfection!
No, po parih dneh vnema malo popusti. Je še vedno Glock. Samo mu še manjka do Perfection. Sicer ima večino tega, kar si želim od sodobne pištole; povečan lijak za vstavljanje nabojnikov, različne velikosti ročaja, zareze na sprednjem delu zaklepa. Še posebej te sprednje zareze so mi bistvene; repetiranje z zadnjim koncem zaklepa mi nikakor ne gre; tam je že tako vse nagneteno (merki, pika), pa še ročica sile je slabša. Definitivno sprednje zareze!
Trend gre v smeri rdečih pik, te so v preporodu, zato MOS različica. Si ne predstavljam več sodobne pištole brez možnosti montaže rdeče pike. Tu bi sicer pograjal te ploščice in priložene vijake; vijaki so predolgi, določene ploščice pa preozke. Več o tem pa v nadaljevanju.
Obojestransko zadrževalo zaklepa je dobrodošlo za levičarje, zame osebno pa prej minus. Zadrževalo na desni strani drgne ob trigger bar in posledično vpliva na tisto značilno hrapavost proženja.
Proženje; najboljše serijsko proženje do sedaj! Za Glocka. Porazno v primerjavi z ostalimi pištolami. Baje bo precej bolje po par tisoč strelih. Sam seveda nisem mogel počakati, temveč sem se takoj poigral z njim.
Gumb za izmet nabojnika je malenkost premajhen, premalo izstopajoč. To je povsem razumljivo za službeno orožje; tam je bolj kot hitra menjava, pomembno, da nabojnik ne pade ven sam od sebe. Za športno streljanje je smiselna nadgradnja kar z originalnim Glock podaljšanim gumbom; ta je na voljo že za par evrov.
Večji minus je mogoče pokrovček za zaščito navoja in cevi, ta se mi non-stop odvija. Ne morem ga zalepiti, saj ga je potrebno za razdiranje pištole vsakič odviti in odstraniti. Boljša rešitev bi bila fiksacija z nekim prečnim vijakom. In sedaj na začetku pištolo redno razstavljam. Razstavljanje je namreč izredno enostavno, praktično sta samo dva pina, ki držita skupaj celotno pištolo; ko ju odstraniš, je pištola v prafaktorjih. Super!
Mogoče še glede teže; Glock je izredno lahka pištola, idealna za vsakodnevno nošenje. Pomanjkanje teže pa se pozna pri streljanju; odsun je precej večji, pištola pa bolj nemirna. Glock to deloma rešuje z nizko postavljeno cevjo ter svojim značilnim kotom ročaja.
Zakaj Glock 45? Najprej glede oznake 45; pištola ni v kalibru 45ACP. Za vse, ki niste najbolj na tekočem s poimenovanjem Glockov; ti dobijo oznake (ime modela) po številki patenta, ki je bil vložen ob tej pištoli. In ta Glock 45, sicer v standardnem kalibru 9x19, ima nek patent, ki je 45 po vrsti. Od tod ime Glock 45. Zanj sem se odločil predvsem zaradi tega, ker sem cincal med Glockom 17 in 19. In sem kupil 45, ki ima ročaj od 17, zraven pa sem dokupil še ročaj od 19, ki brez modifikacij paše na zgornji del. Tako imam sedaj Glock 1945 in poljubno menjam med Glockom 19 in 45 (17). Problem rešen :)
Po sedanji zakonodaji so namreč ti spodnji deli v prosti prodaji, po sprejetju nove zakonodaje pa to ne bo več tako. Spodnji del oziroma ogrodje (prevod iz »frame«) bo postal bistveni del orožja in s tem obvezen vpis v orožno listino. Ta moj rezervni ročaj z vso notranjostjo je namenjen predvsem za vse modelarske poskuse. Brušenje notranjosti, uničevanje ročaja s stiplanjem, pa še se bo kaj našlo.
Naj torej začnem kar s prvim modelarskim posegom.
Menjava merkov
To, da so merki plastični me ne moti in jih najbrž ne bi šel menjat, če ne bi imel v planu rdeče pike. Ko je optika enkrat montirana, se teh serijskih merkov več ne vidi, so prenizki in jih ohišje optike prekrije. Če želim ohraniti te analogne merke in obenem videti čez ohišje optike, je potrebno dokupiti višje merke - »suppressor-sights«. Meni so se še najbolj smiselni zdeli AmeriGlo; cenejši od Trijicona in ostalih zvenečih imen. Zadaj obvezno navaden črn, brez vseh oznak, da me ne moti, ko gledam optiko. Spredaj pa nočna pika. Kupil sem jih na Amazonu za 65 USD.
Menjava je relativno preprosta; rabiš samo kladivo in dobre živce. Zadnjega zbiješ ven in v isti utor zabiješ novega. Tudi menjava sprednjega merka je zelo enostavna; ta je pritrjen z vijakom, ki ga odviješ z notranje strani zaklepišča.
V teoriji. V praksi je pa to en velik jeba, če nimaš pravega ključa. Z običajnimi gedorami ne prideš zraven, tako da sem ga na koncu uspel odviti šele s kleščami. Potem pa Loctite in zaviješ novega nazaj.
V praksi so ti taktikul merki bolj tako tako. Očitno sem zelo razvajen s tekmovalnimi fibrami; tisto sprednjo »piko« res lepo vidiš, ker cela žari. Tale sprednja pika je pa kar nekoliko anemična. Zadnji merek pri športnih pištolah je praviloma nastavljiv, pri teh navadnih merkih pa nimam prav veliko manevrskega prostora. Levo desno še lahko prilagodim zadnji merek, pa še to samo s kladivom, nastavitev po višini je pa bolj ali manj dejstvo.
Na srečo so ti analogni merki v drugem planu, bistvena je rdeča pika (red-dot).
Montaža rdeče pike
V kompletu dobiš 4 ploščice, ki v teoriji pokrijejo vse potrebe po montaži različnih rdečih pik. Najprej se je potrebno odločiti za znamko rdeče pike. Sam imam na pištolah že dve rdeči piki, obe sta od Shielda (RMS in RMSc) ter z obema sem precej zadovoljen. Lepa, jasna slika, brez popačenja in obarvanosti. Eni od teh dveh pik pa se je na žalost že zmešalo; ne drži več centra, temveč se poljubno sprehaja po oknu/tarči. Trenutno je na garancijskem popravilu, čakam, da pride s servisa.
Glede na to, da je Glock robustno orodje, je edino smiselno, da nanj obesim bolj robustno rdečo piko. S tem odpadejo vse Shieldove pike, večina Vortexa, Noblexa in podobno. Najboljša se mi je zdela prihajajoča nova rdeča pika Holosun 508T-V2.
Gre za naslednico 508T (zato dodana oznaka V2), ki se je precej dobro odrezala na testih, tudi pri Sage Dynamics. Verjamem, da se bo ta V2 odrezala še bolje. Gumirano ohišje iz titana, možnost napajanja iz foto celic, lepa in čista 2 MOA pika vidna v vseh pogojih, opcijski 32 MOA krog, večji in izboljšani gumbi ter njihov Shake-awake. Tole je po moje najboljša pika naprodaj za taktično pištolo. Taktično v smislu vzdržljivosti, saj mora pika svetiti v vseh pogojih, tudi po raznih padcih in udarcih.
Na žalost sem sam podlegel Youtube marketingu in ameriškemu nacionalizmu. Za njih je samo ena pika pojem vzdržljivosti in robustnosti: Trijicon RMR. V Sloveniji se te pike sicer da dobiti, rok dobave je praviloma 2 meseca, plačilo po predračunu, cena dobrih 800€. Gulp… Glede na to, da je to najboljša in oh in sploh rdeča pika, sem si rekel go-for-it.
Kako sem ga biksnil. Najprej glede montaž. Glock MOS pride v kompletu z RMR montažnim nastavkom. Glede na to, da je ta nastavek prav za RMR optiko, bi pričakoval, da optiko samo še pritrdiš na to ploščico in je montirana. Nope. Vijaki so predolgi, ne pašejo. Poleg tega je ta Glock MOS ploščica preozka in tesnila na spodnji strani RMR visijo z nje – ta super duper rdeča pika tako ne tesni, zaradi slabega stika pa tudi izpada baterija. Pazi, govorimo o MOS ploščici, ki je narejena samo in izključno za RMR optike. In ta nanj ne paše. Sem bil prav razočaran; hočeš montirati to drago piko, pa je ne moreš, ne glede na vse nastavke, ki so v paketu z MOS.
Edina rešitev je nakup dodatne tesnilne ploščice »RMR Mounting Kit - Fits Glock MOS Models« direktno od Trijicona za dodatnih 23,18€.
Zgoraj na sliki se lepo vidi obe ploščici, potrebni za namestitev RMRja; spodnja, debelejša je MOS ploščica za RMR, ki je preozka, zato je potrebna še tista zelo tanka, ki je nameščena pod sam RMR.
Druga, še večja zamera, pa gre na račun kvalitete RMR. Prvi vtis je porazen. Ni mi jasno, zakaj ga Američani tako hvalijo. Lahko da je to najbolj robusta pika, vendar po kvaliteti slike je to precej podpovprečna pika. Tule za primerjavo Shield RMS in Trijicon RMR:
Komentar najbrž ni potreben. Pa z mojim RMR ni nič narobe, enako pokaže še od kolega RMR. In ja, oba sta originala in ne kitajska kopija. RMR ima namreč lepo sliko brez popačenja samo v popolnih pogojih, čim imaš pa optiko nekoliko zamaknjeno, je slika že popačena. Shield ima sliko brez vidnih popačenj, tudi v neidealnih pogojih, se pravi pod različnimi koti.
Ko se RMRja enkrat navadiš, ta modro-zelenkast popačen ekran ni več tako moteč. Pač pa v ospredje stopi to ogromno ohišje, ki optično še pomanjša že tako majhen in temen ekran. S takšno optiko je precej verjetnosti, da prekriješ in spregledaš tarčo. RMR bi tako priporočal samo najzahtevnejšim uporabnikom, ki pri svojem profesionalnem delu potrebujejo najbolj trpežno optiko. Vsem ostalim (športnim) strelcem bi svetoval kakšno drugo optiko.
Proženje
Glock Gen5 naj bi imel najboljše proženje do sedaj. Spremenjen ima križ na koncu trigger bara, drugačna je vzmet na njem, spremenjena je varovalka igle, skratka ima svoje proženje, ki v veliki meri ni kompatibilno s prejšnjimi generacijami. Kljub temu je proženje (novega) Glocka še vedno precej slabo; gumijast efekt, ribanje po ribežu, po trdem proženju pištolo kar zamakne, daleč od kakšnega preciznega proženja. Pri povsem novi pištoli se precej pridobi s poliranjem ključnih delov; proženje postane precej bolj mehko in zvezno. Pri utečenem proženju pa to ne prinese več take prednosti.
Odločil sem se še za menjavo konektorja. Tole so trije konektorji, ki sem jih preizkusil; prvi je Ghost Edge 3.5lbs, drugi je Glock »minus« konektor, tretji pa originalen »nula« konektor, ki pride s pištolo. Edge ima to prednost, da je že spoliran in ima zarezo, ki naj bi odvajala morebitno nesnago (samočiščenje). Ima tudi najbolj raven kot; na sliki je sicer to vidno ravno obratno: ima najbolj strmo strehico. S tem obljubljajo 3.5 lbs oziroma 1,5kg proženje. Srednji konektor je Glock »minus« konektor, proženje s tem naj bi imelo 2 kg (4.4 lbs), zadnji s skoraj ravno strehico, pa je originalni »nula« konektor.
Vse tri sem dal v isto pištolo, pištola ima nekih 200 strelov, kar pomeni, da je praktično nova. Po par tisoč strelih bo proženje najbrž precej boljše. Tole so rezultati, merjeni na sredini sprožilca:
Razlika med merjenjem na sredini in koncem sprožilca je ogromna; če je bila sredina cca 4.5 lbs, je bil konec cca 2.5 lbs. Vse tri konektorje sem meril na isti točki (sredini), bolj kot absolutna vrednost je tako smiselna primerjava med njimi.
Razlika med Ghost in minus konektorjem je skoraj zanemarljiva (4.5 vs 4.75lbs), te razlike tudi na prstu nisem občutil. Proženje je praktično enako, razlike ni bilo čutiti ali videti niti pri resetu. Razlika je edino v ceni; Ghost je 30€, »minus« pa 9€, po mojem mnenju se ne splača dati 3x več. Serijski konektor potrjuje trditve, da je proženje v Gen5 precej boljše kot v prejšnjih generacijah (5.2 vs 6-7 lbs). Kot rečeno sem zbrusil še notranjost in s tem pohitril utekanje proženja. Me prav zanima kaj bo pokazala tehtnica po tisoč strelih.
Pa še slika trenutnega stanja.
Naslednjič pa kaj novega glede stiplanja, svetilke, toka, kompenzatorja...