Ocena teme:
  • 0 Glas(ov) - 0 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Definicija termina "orožje"
#41
Nikakor ne gre za t.i. politično korektnost. Omenjena opredelitev predstavlja osrednji element za vso nadaljnjo razpravo in ne nazadnje razumevanje celotne tematike!

Eno od pomembnejših vprašanj je, zakaj določeno sredstvo posebej zakonsko reguliramo? Iz operativnega vidika je to zaradi tega, ker ga je nekdo uvrstil na seznam orožja, vsebinsko pa naj bi se določeno sredstvo tja uvrstilo zaradi tega, ker je glede na tehnične lastnosti to potencialno med bolj nevarnimi. Kako organi na tematiko dejansko gledajo, je moč videti iz več indikatorjev; tudi veljavne kazenske zakonodaje, kot ne nazadnje izjave Policije v povezavi z metlami in lopatami na zadnjem protestu v Ljubljani. Kot lahko vidimo, ima krovna zakonodaja že v osnovi napačno poimenovanje in tudi pojmovanje. V kolikor izhajamo iz omenjenih temeljev, se mora vsako sredstvo v odnosu do ostalih (glede na postavljene kriterije) ovrednotiti. Tista potencialno bolj nevarna, se zakonsko posebej regulira (ob upoštevanju pravil nomotehnike), ostala pač ne. Sedanja praksa pa omogoča preprosto arbitrarno uvrščanje, kar pa predstavlja grobo kršitev pravil nomotehnike. Primer absurdnosti tega nazorno pokaže seznam sredstev, ki so se znašle v kategoriji A, ne nazadnje dejstvo, da lok in samostrel nista posebej zakonsko regulirani sredstvi, šibka zračna puška ali pištola, celo plinska pa so. Ne nazadnje obstoj taksativnega seznama »Orožja, ki ga je dovoljeno zbirati«, zgoraj zapisano le potrjuje. Zapisano jasno kaže na odsotnost kakršnihkoli meril pri razvrščanju sredstev! To ni dopustno!

Poimenovanje posameznega sredstva ima poleg pravnih posledic, v tem primeru tudi izrazito sporočilno vrednost, česar nikakor ni zanemariti. Izraz orožje, ima v javnosti že v osnovi izrazito negativno konotacijo. Neustrezno poimenovanje tako netočno dojemanje tovrstnih sredstev le še poslabša. V kolikor želimo tega izboljšati, je treba javnost seznani z vrsto dejstvi. Nekaj primerov:
- Pištola ali puška je glede na tehnične lastnosti nedvomno POTENCIALNO NEVARNO SREDSTVO, ki pa ga je mogoče uporabljati v VRSTI VLOG (večnamensko blago). V primeru športa gre za športni rekvizit, v primeru drugih vlog pa pač kaj drugega. Le ena med njimi je VLOGA OROŽJA in še v tem primeru, je ZGOLJ MANJŠI DEL TEH vlog DRUŽBENO PROBLEMATIČEN, vse ostale, ki predstavljajo VELIKO VEČINO, so DRUŽBENO NEPROBLEMATIČNE, ali celo DRUŽBENO KORISTNE.
- VELIKO VEČINO SREDSTEV v naši okolici je mogoče uporabiti v VLOGI OROŽJA, mnoge docela učinkovitega. Zaradi tega odrekanje dostopa do določenega sredstva osebno neprimernim posameznikom sicer smiselno, vendar le zmerno učinkovito. Prav tako se moramo zavedati, da obstaja ČRNI TRG, na katerega država nima pravega vpliva.
- VSAKA OSEBA katerih osebne vrednote so NEPRIEMERNE, predstavlja RESNO GROŽNJO svoji OKOLICI! Oseba OSREBNO PRIMERNA ZA POSEST BOLJ NEVARNIH SREDSTEV, svoji okolici NE PREDSTAVLJA nesorazmernega tveganja. Metodologija za določneje OSEBNE PRIMERNOSTI je UNIVERZANO SPREJETA in DOKAZANO UČINKOVITA, uporablja pa se v vrsti družbenih sfer, tudi za določanje primernosti posameznikov za delo v državnih organih. Osebe, ki so ovrednotene za osebno primerne, predstavljajo tisto najboljše, kar družba premore.

Opozarjanje na jezikovno urejenost področja je pomembno tako s stališča samega razvoja stroke in potrebe zakonodaje, ne nazadnje odprtja razprave o tematiki v kateri se lahko predstavi vrsto drugi ključnih dejstev (nekatere sem zapisal zgoraj), ki so pomembna za razumevanje tematike. Kot sem v eni od predhodnih razprav omenil, ni pomembno le, da se javnost poizkuša seznaniti s tematiko, temveč je izjemnega pomena, da sploh vemo, kaj so tiste informacije in poudarki, ki jih želimo sporočiti!

@ Bob78
Še vedno me zanima, kakšna je definicija termina orožje, pri kateri trditev o tem, da je vsaka pištola ali puška tudi orožje, točna. V kolikor želim, da je razprava strokovna, potem je to nujno! V nasprotnem priemru je razprava na ravni gostilniškega nakladanja.

@Kristian
Kaj je legitimen družbeni interes na področni zakonodaji? Odgovor na to ponuja nomotehnika! Sicer se sam še kako dobro zavedam kakšni so težnje, oziroma trendi na tem področju, kar pa seveda ne pomeni, da se sistemsko in na vsakem koraku ne bi opozarjalo na nesmisle, netočnosti ali nedoslednosti. Sam se nikakor ne strinjam z oceno, da bi vztrajanje na strokovno utemeljenih dejstvih kakorkoli škodilo, ravno nasprotno, nadaljevanje z neustreznimi praksami pa to nedvomno predstavlja.

Tudi sam sem pred leti razmišljal na podoben način torej, da se za potrebe športa uporaba orožje na nenamenski način. Po razmisleku  in številnih razpravah na to temo, sem ocenil, da bi bil to neprimeren pristop, saj ustvarja vrsto težav, ne predstavlja pa kake resne dodane vrednosti.
Odgovori
#42
Čisto preprosto bi lahko bilo:

Priprava za sprožanje valjastega, na eni strani navadno koničastega ali zaobljenega, telesa

Rolleyes
Ljubezen in sovraštvo, sovraštvo in ljubezen, vse sem preživel. Vendar ni tega ostalo v meni niti sled, ostal sem enak.
(Heine, Heinrich, 1797-1856)
Nisem lep - imam pa revmo
Odgovori
#43
Saj ni tako pomembno kakšna je definicija termina orožje. V sskj piše "priprava za bojevanje ali obrambo". Če bi tam pisalo "priprava za bojevanje, obrambo ali šport" bi malo ljudi spremenilo svoje (pozitivno ali negativno) mnenje o orožju. Ravno tako če bi pištoli v funkciji športnega rekvizita poimenoval z neko novo skovanko. Nivo debate na to nima kaj veliko vpliva, lahko pa se seveda gremo semantiko, ki pa bo predvsem sama sebi namen.
Odgovori
#44
Iurium,  zdaj že ne vem, če se nebi bi malo ponorčeval: Dodaj tvojim objavam neko anketo
- prebral - ja / ne
- razumel - ja / ne
- je smiselno - ja / ne
- naj še pišem - ja / ne
itd.
Jaz imam že par ne-jev na zalogi …
Odgovori
#45
@bob78
Ustrezna opredelitev še zdaleč ni zgolj vprašanje semantike! Z omenjenim poimenovanjem se med drugim spodbuja specifično urejanje obravnavanega področja, ki je docela ločeno od vseh ostalih. Točno ta problem je bil nadvse lepo viden, ko je eden od francoskih evropskih poslancev pred nekaj leti razpravljal o spremembi področne zakonodaje v parlamentu EU. Če povzamem ta del njegovega izvajanja, se je to glasilo nekako takole. Vem, da se ne držimo siceršnjih pravil, ampak nič hudega, saj gre za nekaj posebnega, gre za orožje, kjer siceršnja pravila ne veljajo. To nikakor ni točno, celo več, je docela nedopustno! Vsa siceršnja pravila veljajo tudi za to tematiko!

Tudi v SSKJ definicija izraza orožje ni napisana najbolj ustrezno! Celo, v kolikor uporabimo zgoraj omenjeno, vsaka pištola ali puška ne izpolnjuje tam navedenih pogojev! V okviru razprav na to temo in ob sodelovanju različnih strokovnjakov, je bilo prelitega že nemalo črnila.  Tako se je izoblikovala nekoliko popravljena verzija zgoraj omenjena termina, ki se glasi: »orožje – snovi, predmeti, ali naprave (nadpomenka sredstva), ki se uporabljajo pri izvajanju bojevanja; lahko za napad ali obrambo«. Vsako sredstvo je lahko orožje, če ga posestnik/uporabnik v takšni vlogi poseduje/uporablja. Glede na svoje tehnične lastnosti so nekatera sredstva bolj druga pa manj potencialno nevarna/nevarna (v primeru »ognjenih strelnih sredstev« je pomembno izpostaviti, da gre za »potencialno nevarna sredstva« in ne »nevarna sredstva«!). Skladno s to lastnostjo so nekatera bolj druga pa manj učinkovita v vlogi orožja. Potreba po posebni zakonska regulaciji ne izhaja iz uvrstitve določenega sredstva med »orožje«, temveč zaradi tehničnih lastnosti in iz tega izhajajoče potencirane nevarnosti.


@slavcr
Z velikim veseljem bi stvari zapisal na enostaven in bolj berljiv način. Žal pri tako kompleksni tematiki, to marsikdaj ni mogoče. Prav tako razumem, da nekoliko podrobnejše razprave na to temo niso ravno nekaj, kar bi mnoge pritegnilo. Na drugi strani je za dosego določenih ciljev, potrebno ravno to, seciranje tematike v veliko večje podrobnosti od tega, kar objavljam. Le na podlagi strokovnih podlag je na primer mogoče pripraviti resen zakonodajni predlog, ki pa je v interesu celotne skupnosti. Eden od namenov mojega pisanja je, poleg prikaza določene smeri razmišljanja tudi, da zainteresirana javnost dobi vsaj malo vpogleda v že opravljeno delo.
Odgovori
#46
Lahko ti temu rečeš ognjeno strelno sredstvo, če se ti zdi pravno ustrezneje. Lahko tudi tako zapišemo v zakon, a hudič je ker nihče drug ne bo temu rekel tako in termin ne bo opravljal svojega osnovnega poslanstva: abstraktno poimenovanje predmeta na način, da vsi vejo kaj termin pomeni in kaj opisuje. Če takšne abstraktne termine uporabljaš v zakonodaji, pa so zakoni takšni kot so: zakomplicirani, nerazumljivi in sami sebi namen. Vem, da hočeš dobro, rad te berem in ti ponavadi dam prav, a si se po mojem mnenju zaplezal. Lahko pa da se motim, to je konec koncev le moje mnenje, pravnik pa tudi nisem.
Odgovori
#47
A od kar je treba govoriti rom namesto cigan se je realno kaj spremenilo? A zdaj jemo romski golaž? A je kaj manj kriminala med njimi? Gre praktično za isti koncept.
Odgovori
#48
@bob78
Iz pravnega vidika je še najbolj enostavno. Tam lahko v posameznem zakonu napišemo tudi, da za potrebe le tega hruška banana in zadeva je zaključena. Veliko bolj pomembni so drugi vidiki; predvsem jezikoslovni, tehnični in ne nazadnje psihološki/sociološki. Nek konsenz je, da je besedna zveza »ognjena strelna sredstva«, še nekako najboljša rešitev. Alternativa temu je besedna zveza »orožje in sorodna sredstva«, ki tematiko osvetli z nekoliko drugačnega zornega kota.

Boj in orožje sta nedvomno tako zelo specifična in nazorsko obremenjena pojma, da določenih sredstev in načinov uporabe, ni mogoče (smiselno) s tem opredeljevati. Razprava, zakaj je temu tako v sedanji praski, bi nas odnesla bistveno predaleč od tematike.

Morda za konec zgolj misel, v primeru sedanjega sistema poimenovanja. Kako opredeliti lok in samostrel. Ne nazadnje kako strelno sredstvo s sprednjim polnjenjem in celinom, kremenom, perkusilsjko kapico ali kakim drugim tehnološko zastarelim načinom vžiga? Kje in kako potegniti črto? Je bajonet orožje, ali le običajen nož? Kot sem zapisal, na to temo je bilo resnično prelitega veliko črnila. Navzlic temu, vedno z veseljem preberem morebiten nov pogled na tematiko.

@Symon
V določenih primerih gre za sopomenke. Uporaba novih besednih skovank za opis istih pojmov ali stvari le, kot poizkus pri javnosti ustvariti vtis distanciranja od preteklih negativnih konotacij, je uveljavljen psihološki prijem. V primeru uporabe termina orožje to pač ni slučaj, saj definicija novega termina vsebinsko ni enaka dosedanjemu!
Odgovori
#49
(17-01-2021, 10:01)bob78 Napisal:  Zadnja leta je itak modno vse preimenovati. Zamorcu ne smeš več reči zamorec, čeprav gre za etimološko zelo lepo staro slovensko besedo, pa Cigani so sedaj Romi (kar v njihovem jeziku pomeni ljudje, kaj smo potem neromi, pa si lahko mislite), pa ne smeš več sklepati kdo je moški, pa kdo ženska, če ti sam ne pove, kaj je izbral. Fakju. 

Torej po tvoje lahko debelega človeka mirno kličeš debeluhar, in plešastega pleško, in po tvoje oni nimajo pravice biti užaljeni?
Odgovori
#50
Tudi lok, meč, sablja, kopje so vedno bili poimenovani orožje, pa jih danes nihče več ne associira z nasiljem. Temu, kar danes rečemo strelno orožje, bi lahko magari rekli blableblibloblu, pa bi laična javnost to še vedno asociirala z nasiljem.
Odgovori
#51
Seveda lahko rečeš debelemu debeluhar, a boš izpadel bedak ali neotesan. Problem politične korektnosti je v tem, da samooklicana žrtev izbira kaj je to, kar jo moti, napada ali ogroža in ne neki splošni konsenz ali zakon. Vse skupaj potem hitro uide nadzoru, ker se vedno najde nekdo, ki ga nekaj moti.
Odgovori
#52
Razcepimo tole dlako:
- debeluhar je malo bolj "stilsko obarvano", lahko pa rečeš debeluh
- enako pleško - plešec
- kripelj - invalid
- ciganar - cigan (ne rom, to sploh ni slovenska beseda ! in ne pomeni narodnosti)
itd
Odgovori
#53
kam ste vi zdaj prišli, sem rekel da ni zdravo predolgih zapisov brat lol
Odgovori
#54
Spodnje besedilo je bilo pripravljeno ob neki priložnosti, kjer je bila potreba po posredovanju osnovnih informacij o tovrstnih sredstvih (avditorij sicer akademsko izobražen, vendar brez predhodnega znanja o tej tematiki). Besedilo skuša biti relativno kratko in enostavno, vendar strokovno še vedno čim bolj sistematično in celovito. Manjka grafična priloga.

Morda bo komu branje zanimivo, ne toliko zaradi same vsebine, saj to načeloma poznamo vsi, temveč načina zapisa. Mnenja vsekakor zaželena.




Ognjena strelne sredstva so naprave, ki omogočajo pretvorbo kemičnega energetskega potenciala v kinetično energijo ter natančen prenos le te na oddaljen cilj s pomočjo izstrelka. Tipični predstavniki tovrstnih naprav so pištole in puške, obstaja pa še vrsta drugih. Iz uporabnega vidika spadajo takšne naprave med orodja (pripomočke), ali podkategorijo le teh, prav tako so poleg ostalega, zaradi svojih tehničnih lastnosti, ta učinkoviti množilniki sile. Upoštevaje omenjene ter še nekatere druge tehnične lastnosti, gre za dokaj potencialno nevarna sredstva, ki lahko kaj hitro povzročijo materialno škodo, osebne poškodbe, ali celo smrt, naj si bo to s takšnim namenom, ali zaradi napak pri rokovanju. Zaradi tega je pri uporabi nujna posebna skrbnost!

Mehansko gledano predstavlja osrednji element tovrstnih naprav izgorevalna komora. V primeru strelne naprave z enovitim nabojem, le to imenujemo ležišče naboja. Ta se nahaja v mehanskem elementu, ki omenjeni prostor omejuje z vseh strani, v tem pa se na eni strani nahaja večja odprtina, kamor se vstavi izstrelek, poleg te pa tudi manjši prehod za potrebe vžiga pogonske polnitve. Specifična zasnova se med različnimi izvedbami tovrstnih naprav nekoliko razlikuje, vendar je to običajno kovinski, mehansko izredno močan element, največkrat cevaste oblike, z odprto eno stranjo ter zaprto drugo v kateri se nahaja manjša luknjica. Pri revolverjih se izgorevalne komore nahajajo v bobniču (valjast element z več izvrtinami). V primeru uporabe enovitega naboja, je tudi zadnji del izgorevalne komore odprt, zapira pa ga zaklep, ki s pomočjo posebnega zaklpnega sistema omogoča spojitev z izgorevalno komoro. To pomeni, da se zaklep zaklene v cev, podaljšek cevi, ali zaklepišče. Tudi ta mora biti, podobno, kot element v katerem se nahaja izgorevalna komora, mehansko izjemno močan. Omenjeni sklop, skupaj s tulcem, zagotavlja tesnjenje izgorevalne komore. Zaklep omogoča, da se zadnji del izgorevalne komore odpre, s tem pa je omogočena uporabo enovitega naboja (v primeru revolverjev, nalogo zaklepa opravlja ogrodje le teh).

V izgorevalno komoro se namesti kemijsko zmes, imenovano pogonska polnitev. Za te potrebe je primerna vsaka snov ali zmes z visoko energetsko gostoto, ki hitro gori, vendar pri tem ne detonira, ob tem pa ustvarja velike količine plinov. Prav tako je zaželeno, da je čim bolj odporna na mehanske in vremenske vplive, jo je z ustreznimi sredstvi preprosto vžgati, vendar je ob tem vseeno odporna na samovžig ter ima še nekatere druge lastnosti. Za pogonsko polnitev se pri starejših ognjenih strelih sredstvih uporablja črni smodnik (ob gorenju nastaja veliko saj in doseženi so nižji pritiski), pri sodobnejših, če so ti manjšega kalibra, pa brezdimni smodnik (ob gorenju nastaja malo saj, in dosega višje pritiske). V ognjenih strelnih sredstvih velikih kalibrov se za potrebe pogonske polnitve uporabljajo tudi nekatere druge zmesi. V primeru enovitega naboja, se pogonska polnitev nahaja v tulcu naboja (običajno tanjši medeninast element, cevaste oblike, z ojačenim dnom, ki po svoji formi povzema tisto notranjosti izgorevalne komore).

Nato se v večjo odprtino elementa v katerem se nahaja izgorevalna komora, vstavi izstrelek, imenovan tudi zrno. V primeru enovitega naboja, je ta vstavljen v večjo luknjo tulca, ki se v izgorevalno komoro ustavi z zadnje strani le te, kot celovita enota). Tipično je izstrelek kroglast (predvsem pri starejših modelih) ali podolgovat, pogosto na eni strani zašiljen predmet, izdelan iz enovitega materiala, ali kombinacije več teh. Pri tem so pomembne njegove ustrezne mehanske lastnosti, kot so teža, površinska trdota, notranja trdota, ipd. Klasično so bili izstrelki izdelani le iz svinca, sodobni pa so pretežno izdelani iz svinca, običajno pa imajo tudi plašček iz bakra, lahko tudi železno jedro, ipd. Za izdelavo izstrelkov se lahko uporabljajo tudi bolj eksotični materiali. Pri izstrelku je poleg izbire samega materiala, pomembna tudi oblika in zgradba le tega, saj oboje močno vpliva na balistične lastnosti izstrelka (lastnosti le tega med pospeševanjem v cevi – notranja balistika, ob izstopu iz cevi – prehodna balistika, med letom – zunanja balistika ter učinki na cilj – terminalna balistika).

Tovrstne naprave se običajno aktivira z mehanskim pritiskom na sprožilec, obstajajo pa tudi drugačni načini aktivacije. Najbolj pogost način povzročitve vžiga je perkusijski (udarni) sistem, kjer kladivce ali linearna vzmet povzroči udarec na vžigalno zmes in, ker je ta na udarce občutljiva (običajno živosrebrov fulminat), to povzroči, da se slednja vname. Obstajajo tudi starejše metode (vžig s celinom, kremenom, ipd.). Ustvarjeni plamen se nato skozi prehod v steni izgorevalne komore, prenese na pogonsko polnitev in jo vžge. V primeru enovitega naboja, je vžigalna polnitev, del vžigalne kapice, ki je vstavljena v dno tulca v katerem se prav tako nahaja omenjeni prehod.

Pogonska polnitev hitro zgori, ob tem pa nastane izredno velika količina plinov. Ker je izgorevalna komora z vseh strani omejen prostor, v njem naglo naraste pritisk. Zaradi tega je ključnega pomena, da so mehanski elementi, ki ta prostor omejujejo (največkrat del cevi, zaklep, oziroma bobnič), zasnovani in izdelani na način, ki je omenjene visoke pritiske sposoben brez škode prenesti.

Ker je v edino večjo odprtino izgorevalne komore zgolj vstavljen izstrelek, predstavlja to šibak člen tako zaprtega prostora, posledično pa pričnejo plini izstrelek izrivati. V kolikor se to ne bi zgodilo (to se lahko pripeti zaradi napake v delovanju), bi se ohišje izgorevalne komore obnašalo, kot bomba, saj bi se energija razširila v vse smeri, dokler se to ne bi razletelo (za preprečitev takšnega nadvse problematičnega scenarija, se v kritične elemente vgrajujejo varnostni sistemi), v nasprotju z izstrelkom, kjer pogonski plini premaknejo le tega (usmerjeno delovanje). Posledično se izstrelek prične premikati, s tem pa se začne nanj prenašati z gorenjem pogonske polnitve ustvarjena kinetična energija, del le te pa se pretvori v toploto in zvok (kar predstavlja energetske izgube).

Za čim učinkovitejši prenos ustvarjene energije, ima velika večina tovrstnih naprav na koncu izgorevalne komore nameščen dodaten omejen prostor, običajno v obliki cevi. Pri revolverjih je ta ločena, sicer pa gre za cevast podaljšek izgorevalne komore. To omogoča, da izstrelek pospešuje ves čas, dokler se nahaja v cevi, saj ta omogoča, da nanj dlje časa deluje potisna sila. Takšna zasnova omogoča izstrelku, da razvije mnogo višjo končno hitrost, kot bi jo brez cevi, s tem pa izstrelek nase prevzame kar največ kinetične energije pogonske polnitve. Tudi cev mora biti zasnovana in izdelana izredno čvrsto, saj, podobno, kot elementi, kateri omejujejo izgorevalno komoro, slednja zadržuje pritisk, ki ga ustvari pogonska polnitev.

Ker je eden od konstrukcijskih ciljev tovrstnih naprav s pomočjo izstrelka prenesti energijo na točno določeno mesto, ki je od ustja cevi oddaljeno, se cev pri večini tovrstnih sredstev uporablja tudi za usmerjanje izstrelka. Za dosego tega cilja  se običajno po celotni dolžini slednje nahaja vijačno ožlebljenje (obstajajo pa tudi druge metode), katero omogoča, da se izstrelek vanj vtisne in tako vtiri. S tem  se ob pomikanju po cevi, ustvari vzdolžni vrtilni moment na izstrelku, kar ga žiroskopsko stabilizira tudi po tem, ko slednji zapusti cev. Izjema so šibreni izstrelki, prav tako tudi nekateri izstrelki večjih kalibrov, pri katerih so uporabljeni drugi načini ustvarjanja stabilizacije (krilca, usmerjene pogonske šobe, ipd.). Žiroskopska stabilizacija izstrelka je izjemno pomembna, saj močno izboljša balistične lastnosti le tega (povečanje točnosti, prebojnosti, ipd.).

V trenutku, ko izstrelek zapusti cev, pritisk v izgorevalni komori in cevi nemudoma upade, ob tem pa izstrelek preneha pospeševati, torej prevzemati energijo pogonske polnitve. Tedaj ima izstrelek najvišjo kinetično energijo, ki je produkt njegove mase in hitrosti (Ek = ½ m v2; Ek – J, m – kg, v – m/s) .

Izstrelek nato poleti proti cilju, pri tem pa zaradi različnih zunanjih vplivov, med katerimi je najpomembnejši aerodinamični upor tekočine skozi katero se giblje (let skozi zrak), svojo kinetično energijo ves čas postopoma izgublja. Na njegov let imajo vpliv tudi drugi zunanji dejavniki, kot je težnostni pospešek (njegovo postopno padanje, zato je let izstrelka paraboličen), premikanje tekočine skozi katero se premika (veter), pri večjih razdaljah pa postanejo pomembni tudi nekateri drugi dejavniki.

Ob zadetku cilja izstrelek na tega prenese svojo kinetično energijo in s tem povzroči fizične poškodbe cilja. V kolikor se izstrelek v le tem ustavi, gre za prenos v celoti, v kolikor pa ga prestreli, gre le za delni prenos kinetične energije. Če izstrelek vsebuje sekundarno polnitev, običajno gre za eksplozive, se na cilj prenese tudi kinetična energija te polnitve, takšna zasnova pa je značilna za izstrelke pretežno večjih kalibrov (tipično izstrelki topov, minometov, ipd). Obseg poškodbe cilja je odvisen od zgradbe le tega, kot tudi balističnih lastnosti samega izstrelka.

Posebej zakonsko regulirani so tisti deli ognjenih strelih sredstev, ki so ključni za učinkovito ter varno izstrelitev izstrelka, je izdelava tehnično kompleksnejša zaradi zasnove le teh uporabljenih materialov, je potrebne snovi nekoliko teže pridobiti, oziroma zmes teže pripraviti.  Takšni deli ognjenih strelih sredstev so: del, kjer se nahaja izgorevalna komora; ležišče naboja v cevi, oziroma cev ali bobnič (pri revolverjih), cev ter zaklepišče (pri revolverjih ogrodje). Pri strelivu sta to: netilka ter pogonska snov (pogonska polnitev). Posebej zakonsko regulirani so tudi izstrelki s sekundarno polnitvijo (eksplozivni izstrelki). Vsi ostali elementi niso posebej zakonsko regulirani!

V fizikalnem smislu temelji delovanje ognjenih strelnih sredstev na popolnoma istem principu, kot na primer delovanje motorja z notranjim izgorevanjem, katere tipično uporabljamo v vozilih. V obeh primerih gre namreč za termično enoto, torej napravo, ki omogoča učinkovito pretvarjanje energetskega potenciala kemične snovi, v kinetično energijo na podlagi izgorevanja prve. Tega dejstva marsikdo ne pozna. Ena od razlik je, da se pri motorjih z notranjim izgorevanjem uporablja tekoča pogonska snov (primer bencin, nafta, ali plin), prav tako je pri motorju na koncu ustvarjena kinetična energija v obliki vrtilnega momenta glavne gredi in ne linearna kinetična energija, kot je to slučaj pri izstrelku.
Odgovori
#55
Brez zamere, ampak resnično me zanima, kako bi Iurium v takem jeziku zapisal postopke, ki jih izvajata mož in žena v postelji :)
Odgovori
#56
Kot vse ostalo, s kako vejico preveč

Poslano z mojega Redmi 7A z uporabo Tapatalk
Odgovori
#57
Mene pa zanima samo to, kakšna korist ali dodana vrednost izhaja iz njegovega pisanja (lahko bi uporabil kakšno drugo besedo na k) na forumu (npr. “o ognjenih strelnih sredstvih” zgoraj)?
Odgovori
#58
@Matej045
Najverjetneje se vsi strinjamo, da je odnos javnosti do tega področja vse prej, kot dober. Ne nazadnje se to kaže tudi v vedno bolj restriktivni področni zakonodaji. Razloga sta predvsem dva; pomanjkanja informacij, ali pa te niso točne. Sedanje stanje se samo od sebe ne bo izboljšalo, ravno nasprotno, stanje se slabša. Za dosego izboljšanja bo potrebno vložiti veliko sistematičnega dela in naporov. V okviru neke druge razprave smo se na tem portalu zadnjič strinjali, da je zainteresirana javnost nedvomno dober ambasador za seznanjanje javnosti s to tematiko. Tedaj sem zapisal, da je to nedvomno res, vendar je pomembno, da vemo, katere informacije želimo le tej sporočiti, ne nazadnje tudi kako. Oboje je namreč mnogo večja težava, kot marsikdo meni. Pomanjkanje obojega je vidno skozi različne elemente, tudi tistih nekaj primerov, ko se je strokovna/zainteresirana javnost pojavila v medijih. Ne nazadnje se je to prav boleče jasno videlo v okviru srečanja, ki ga je pred leti organiziral dr. Šoltes.

Že zelo dolgo trdim, da je na tem področju nujno postaviti docela novo paradigmo, ki se tematike loteva strukturirano in strokovno. To znanje je nato treba posredovati laični javnosti in ji s tem dati dovolj ključnih informacij, da si lažje ustvarijo lasten odnos do tega področja, na drugi strani pa je treba nasloviti tudi najbolj zakoreninjene zmote. Zgoraj objavljeno besedilo predstavlja zelo majhen delček teh naporov. Gre za nekako zaključeno celoto, ki podaja dokaj popolno informacijo o tem, kaj so v tehničnem smislu ognjena strelna sredstva.

V tem sestavku so vsebinsko najbolj izraziti naslednji poudarki:
- Ognjena strelna sredstva so v svojem najbolj osnovnem bistvu, pretvorniki energije, V tej svoji lastnosti niso nič posebnega, v kar pa so številni prepričani.
- V smislu izhodišč pri projektiranju le teh, gre za naprave, ki omogočajo pretvorbo kemičnega energetskega potenciala v kinetično energijo ter natančen prenos le te na oddaljen cilj s pomočjo izstrelka. Zaradi teh lastnosti so sicer primerna za uporabo v vrsti vlog; različni dejavniki so v različnih vlogah različno pomembni. Tudi v tem pogledu mnogi zmotno menijo, da so izhodišča pri projektiranju drugačna.
Žal ni ravno pogosto, da bi kdorkoli tematiko razlagal na takšen način. Celo na tečajih tega najverjetneje ne predstavijo na zgornji način. To je nedvomno napaka, saj gre za strokovno docela točne navedbe, ki omogočajo boljše razumevanje področja!
- Poleg tega je v omenjenem sestavku dokaj nazorno in sistematično opisano osnovno delovanje ter posamezni za to ključni elementi. Poznavanje tega dela za strokovno/zainteresirano javnost načeloma ni problematično (čeprav tudi to žal ni v celoti res), za laično pa je pomembno, da ima vsaj osnovne informacije, oziroma razumevanje, saj je le tako mogoča nadaljnja, na strokovnosti temelječa razprava o drugih povezanih tematikah.

Tako lahko zgoraj objavljeno besedilo nedvomno služi vsakomur, kot predloga, ki mu omogoča, da svoji okolici kar najučinkoviteje posreduje znanje v okviru nove paradigme. Vsekakor upam, da večina bralcev v objavi vidi dodano vrednost. V kolikor kdorkoli meni, da kaka ključna informacija manjka, ali ima kako drugo misel, so te vedno dobrodošle, kot sem zapisal v spremnem besedilu.

Ne nazadnje je bila objava namenjena tudi seznanjanju zainteresirane javnosti, kakšno, oziroma kako kompleksno delo se opravlja v okviru že večkrat omenjene organizacije.
Odgovori
#59
Laična javnost iz tega kar je Iurium humanorium napisal, tudi približno ne bo vedela za kaj gre.

Z vsem dolžnim spoštovanjem do znanja in truda zgoraj omenjenega forumaša.
Ljubezen in sovraštvo, sovraštvo in ljubezen, vse sem preživel. Vendar ni tega ostalo v meni niti sled, ostal sem enak.
(Heine, Heinrich, 1797-1856)
Nisem lep - imam pa revmo
Odgovori
#60
Kot sem zapisal, v spremnem besedilu, omenjeno gradivo je že bilo uporabljeno. Ne glede na to, da je šlo za čiste družboslovce, ki pretežno nismo ravno znani po smislu za tehniko, nisem imel ravno občutka, da tega ne bi razumeli. Vse ključne informacije so bile uspešno prenesene. Seveda je bila predstavitev opremljena tudi z vizualnim delom, ki je za razumevanje zapisanega prav tako pomemben, kot tudi posameznimi poudarki, oziroma dodatnimi razlagami.

Pri podajanju informacij je vedno nujno upoštevati predznanje publike in gradivo prilagoditi le tej. Objavljeno je načeloma zgolj osnova, ki bi ga moral vsakdo, ki tematiko pozna, brez težav razumeti. Nato se lahko po potrebi obseg nekoliko poveča, ali ga okrne, pač odvisno od publike. Vsekakor sem mnenja, da objavljeno besedilo predstavlja dokaj kakovostno in sistematizirano osnovo s ključnimi poudarki.

V kolikor kdorkoli meni, da lahko vse v besedilu ključne informacije (bilo je vloženega kar nekaj dela, da se je opredelilo, kaj te so) sporoči z manj besedami, ali na enostavnejši način, bom njegovo verzijo z veseljem prebral.
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 1 Gost(ov)