obsodba iz Krčevine pri Vurberku

[Ales]

Vurberk, ha?!?!?! https://ptujinfo.com/novica/lokalno/pogl...berku/5437

[tomazl]

Gotovo ničesar ne more opravičiti ravnanja štirih gospodov, ki so sredi noči organizirano, z nožem napadli družino na lastnem domu. Njihove kazni so poglavje zase. Ampak tudi na drugi strani situacija očitno ni bila tako zelo preprosta.

"Športni rekvizit" (glock), uporabljen v obrambi, je pripadal soprogi, ki je kot športna strelka posedovala še eno pištolo, a se je ta že prej (med selitvijo) izgubila neznano kam, ne da bi lastnica to prijavila. Policisti so v hiši na več mestih našli polne nabojnike. Sredi napada se je športnega rekvizita, ki bi moral biti varno zaklenjen, ločen od streliva in nedosegljiv nepooblaščenim osebam, polastil soprog. Ta nima ustreznih listin in ga zato nikoli ne bi smel imeti v rokah. V danem trenutku se je kljub temu izkazal za precejšen IPSC talent, saj je v neugodnih razmerah prav dobro zadel dva od štirih napadalcev, oba v hrbet. Kot sklepa sodišče, torej očitno med begom, ko je neposredna nevarnost za življenje napadenih že minila.

Ali vse našteto drži ali ne, vedo udeleženci in pristojni organi, nepoklicani smo o tem izvedeli iz medijev in lahko kvečjemu malo povrh paberkujemo. Toda če je le majhen del tega res, so to hude oteževalne okoliščine. Nobeno sodišče jih ne more kar tako spregledati, ker precej omajejo tezo o nemočni žrtvi, ki se je nepričakovano znašla v paničnem boju za lastno življenje. Morda z našega stališča še bolj pomembno pa je, da taki dogodki postavljajo športno strelstvo v slabo luč, zato jih nima prav veliko smisla javno zagovarjati.

Na usposabljanju smo poslušali, da s športnim orožjem po slovenski zakonodaji ne more biti silobrana. Edino morda v situaciji, ko je športni strelec ravno na strelišču in je neposredno napaden z orožjem. V vseh drugih primerih pa mora biti orožje kot športni rekvizit varno pospravljeno, nenabito in ne na dosegu roke, zato ga po obstoječih pravnih definicijah praktično ni mogoče legalno uporabiti v silobranu. O tem si lahko mislimo marsikaj. Vsak med nami se lahko znajde v izjemni situaciji, a kakor koli se obrne, na koncu pride tak ali drugačen račun.

[ales1a]

Ne nabijaj.

Pravila hrambe so zaenkrat se jasno opredeljena

Nabojniki so lahko polni, pojem da je strelivo loceno od orozja pa je tudi objasneno - ne sme biti vstavljeno ali se dotikati orozja.

V kolikor imas protipozarni sef/omaro pa imas lahko orozje polno in nabito.
Seveda pa je v tvoji nepremicnini ali zagrajenem dvoriscu dovoljena nosnja orozja. Preberi si se ta pojem - orozje polno za pasom ali preko rame, ce se gre za dolgocevno orozje.

In ja tudi s sportnim orozjem se lahko branis v kolikor je situacija temu primerna.

[Iurium humanorum]

K sreči je primerov, ko bi prišlo do napadov na prebivališče žrtve, relativno malo, kar pa seveda ne pomeni, da družbi ni smiselno imeti odnosa do tovrstnih vprašanj.

Koncept pravičnosti ni ravno eksakten. V vsakem primeru mora pravo povzemati temeljne vrednote okolja, sicer ga ljudje ne dojemajo, kot poštenega in, kot nekaj, kar je v njihovem interesu.

Komentirati dejanske primere zgolj na podlagi pomanjkljivih informacij iz medijev, je vedno izjemno nehvaležno. Ker gre za primer, ki je zanimiv iz več vidikov, je bil v zvezi z njim opravljen zanimiv preizkus. Na podlagi fiktivno opredeljenega primera, ki je povzemal glavne značilnosti, je bilo o mnenju povprašanih več mojih kolegov in kolegic. Zanimivo je, da so bili odgovori zelo različni o tem, kaj bi bila primerna sodba. Sicer je bil vzorec premajhen, da bi lahko potegnili kake resne zaključke, vendar rezultati vseeno nakazujejo določene trende. Predvsem so tisti, ki nimajo ustreznega taktičnega znanja, ravnanje napadenega ocenjevali mnogo bolj strogo, kot tisti, ki imajo tega več.

Pravni status sredstva s katerim je bil silobran izvršen, je za sam postopek docela nepomemben. Prav tako je nepomembno s čim je bil ta izvršen, v kolikor je takšno sredstvo ali način, v ustrezni kategoriji. V tem primeru je bilo uporabljeno nedvomno smrtonosno sredstvo oziroma način. Pri sklicevanju na silobran je pomembno izključno to, ali so zakonski pogoji izpolnjeni.

Kaj so izhodišča fiktivnega primera (močno poenostavljeno). Štirje mladeniči. polni energije, pridejo sredi noči na kraj prebivališča napadenih, poškodujejo vozilo, fizično napadejo eno od žrtev, poizkušajo nasilno vstopiti v objekt, ob tem verbalno grozijo s smrtjo. Tako njihove izjave, kot samo ravnanje napadalcev da razumnemu človeku jasno vedeti, da je njegovo življenje resno ogroženo! Naslednji pomemben element je vpliv žrtev na storilce. Te se v času napada nahajajo na svojem domu, pred napadamo spijo, tik pred začetkom napada proti napadalcem niso izvajali fizičnega nasilja. To pomeni, da napad nanje ni bil posledica njihovega ravnanja (morebitni drugi vzgibi ne štejejo) in tako nedopusten! S tem imamo jasno opredeljeno, kdo je agresor in kdo napadeni.

Sicer je družbeno zaželeno, da se vsi spori rešujejo brez fizičnega nasilja, vendar je v primeru, da do tega vseeno pride, treba upoštevati več dejavnikov; kolikšna je razumna mera zahteve po izpostavljenosti posameznika ob napadu, kako bi ravnal razumen človek in kakšno sporočilo daje pristop k reševanju vsakemu članu družbenega okolja.

V tem primeru se je spopad začel v trenutku, ko je napadeni ocenil, da je njegovo življenje resno ogroženo in je začel proti napadalcem izvajati ukrepe (prej je šlo za enostranski napad). Z zgoraj zapisanim smo se načeloma strinjali vsi. Taktično manj podkovani so nato trdili, da bi moral napadeni čakati z začetkom izvajanja ukrepov do trenutka, ko bi bil to edini izhod (primer, zakleniti se v kopalnico, pustiti, da razbijejo vrata in proti storilcem začeti izvajati stopnjevane odločnejše ukrepe šele, če ti ne bi prenehali z napadom). V taktičnem smislu je to izjemno neprimeren pristop, saj se s tem zmanjšuje manevrski prostor napadenih, to pa močno povečuje njihovo izpostavljenost. Ob upoštevanju pravil taktike je razumno ravnanje napadenega, da k obrambi pristopi aktivno in za obrambo izbere takšen taktični pristop, ki maksimizira njegove možnosti za uspeh, zmanjša možnosti za lastne poškodbe in zmanjšuje možnosti za uspeh napadalcev. V tem primeru to pomeni, da je strel z balkona ali okna na storilce na območju brez očitnega zaklona, veliko boljša odločitev, kot čakanje, da se spopad prenese v stavbo.

Naslednjo veliko razliko pri vrednotenju dogodkov pa predstavlja ocena, kdaj se je spopad končal. Manj taktično podkovani so bili prepričani, da je to v trenutku, ko so se napadalci pričeli odmikati od vrat objekta in prenehali z poizkusom vstopa. Ob upoštevanju takšne interpretacije, je seveda vse nadaljnje ukrepe mogoče opredeliti, kot družbeno problematično nasilje proti prvotnim napadalcem (recimo samopomoč, maščevanje). Vsakdo, ki tematiko bolje pozna razume, da je premik le del taktike bojevanja. Njihov premik od vrat k vozilu tako ni mogoče razumeti, kot njihovo željo, da se spopad konča. Napadeni tedaj ni mogel vedeti, ali imajo napadalci v vozilu učinkovitejše orožje, ali želijo uporabiti proti svojim žrtvam vozilo, ali kaj tretjega.  Strel v hrbet, oziroma z zadnje strani, tako ni indikativen, da je šlo za prekoračen silobran! Zadeti so bili, ko je boj še trajal. O prekoračitvi bi lahko govorili, v kolikor bi se napadalci očitno predali, nato pa bi bili eksekucijsko pobiti ali poškodovani, ali pa bi se nekdo zapeljal za njimi ter jih začel tedaj ogrožati. Eden od pogojev za silobran je sočasnost napada, vendar je treba ta dejavnik interpretirati v ustreznem taktičnem smislu, sicer se kaj hitro znajdemo v absurdni situaciji.

Mnenje izvedenca psihološke stroke je bilo, da dejanje ni bilo storjeno ob zmanjšani prištevnosti. O tem je sicer nekoliko težko soditi, nedvomno pa je možno postaviti trditev, da je oseba, katere življenje je ogroženo in v tem primeru smo že ugotovili, da je bilo, ni v celoti miren in razsoden. Njegovo dojemanje situacije nedvomno je prizadeto, v celoti neprizadeta pa bi lahko ostala le oseba z izrazito problematičnim psihološkim profilom.

Za zaključek še beseda ali dve o sporočilni vrednoti sodbe. Ta je namreč izrazito problematična. Na eni strani daje jasno sporočilo tistim, ki so napadeni, da jih družba ni pripravljena podpreti v zaščiti njihovih temeljnih pravic! Vsem morebitnim napadalcem pa sporoča, da je napad v katerem ogrožajo zdravje in življenje svojih žrtev, družbeno manj problematičen, od obrambe pred tem. V dame primeru bi bilo pravično, da bi za smrt in poškodbo, ki so jo utrpeli napadalci, družno odgovarjali vsi med njimi, saj je smrt enega izmed njih ter poškodba drugega, posledica njihovega protipravnega ravnanja. Tak pristop bi imel izjemno dobro sporočilno vrednot, bi pa ta terjal bistveno večji angažma tožilstva.

Sicer gre v tej razpravi za izrazito poenostavitev, vendar je iz nje mogoče vseeno razbrati nekatere pereče probleme. Vsekakor pa je razprava pokazala, da naša družba nima jasno izdelanega odnosa do tovrstnih dogodkov, celo v strokovnih krogih. To je, gledano s stališča družbe ter njenega razvoja, izjemno slabo.

[Aro]

"
Na usposabljanju smo poslušali, da s športnim orožjem po slovenski zakonodaji ne more biti silobrana. Edino morda v situaciji, ko je športni strelec ravno na strelišču in je neposredno napaden z orožjem. V vseh drugih primerih pa mora biti orožje kot športni rekvizit varno pospravljeno, nenabito in ne na dosegu roke, zato ga po obstoječih pravnih definicijah praktično ni mogoče legalno uporabiti v silobranu..."

Zahtevaj denar nazaj

[SU84]

Gotovo ničesar ne more opravičiti ravnanja štirih gospodov, ki so sredi noči organizirano, z nožem napadli družino na lastnem domu. Njihove kazni so poglavje zase. Ampak tudi na drugi strani situacija očitno ni bila tako zelo preprosta.

"Športni rekvizit" (glock), uporabljen v obrambi, je pripadal soprogi, ki je kot športna strelka posedovala še eno pištolo, a se je ta že prej (med selitvijo) izgubila neznano kam, ne da bi lastnica to prijavila. Policisti so v hiši na več mestih našli polne nabojnike. Sredi napada se je športnega rekvizita, ki bi moral biti varno zaklenjen, ločen od streliva in nedosegljiv nepooblaščenim osebam, polastil soprog. Ta nima ustreznih listin in ga zato nikoli ne bi smel imeti v rokah. V danem trenutku se je kljub temu izkazal za precejšen IPSC talent, saj je v neugodnih razmerah prav dobro zadel dva od štirih napadalcev, oba v hrbet. Kot sklepa sodišče, torej očitno med begom, ko je neposredna nevarnost za življenje napadenih že minila.

Ali vse našteto drži ali ne, vedo udeleženci in pristojni organi, nepoklicani smo o tem izvedeli iz medijev in lahko kvečjemu malo povrh paberkujemo. Toda če je le majhen del tega res, so to hude oteževalne okoliščine. Nobeno sodišče jih ne more kar tako spregledati, ker precej omajejo tezo o nemočni žrtvi, ki se je nepričakovano znašla v paničnem boju za lastno življenje. Morda z našega stališča še bolj pomembno pa je, da taki dogodki postavljajo športno strelstvo v slabo luč, zato jih nima prav veliko smisla javno zagovarjati.

Na usposabljanju smo poslušali, da s športnim orožjem po slovenski zakonodaji ne more biti silobrana. Edino morda v situaciji, ko je športni strelec ravno na strelišču in je neposredno napaden z orožjem. V vseh drugih primerih pa mora biti orožje kot športni rekvizit varno pospravljeno, nenabito in ne na dosegu roke, zato ga po obstoječih pravnih definicijah praktično ni mogoče legalno uporabiti v silobranu. O tem si lahko mislimo marsikaj. Vsak med nami se lahko znajde v izjemni situaciji, a kakor koli se obrne, na koncu pride tak ali drugačen račun.

Nabijate toliko da bi se lahko včlanili že v kako stranko. Silobran je most med kaznivim dejanjem in kazensko odgovornostjo. Pogoj so protipravnost, istočasnost in sorazmernost. Če je nekdo ukradel sekiro in z njo izvedel kaznivo dejanje, za katerege ne bo odgovarjal, kajti dokazal je, da je šlo za zakoniti silobran. Po vaši logiki se ne more sklicevati na silobran, ker je orožje izhahalo iz kaznivega dejanja (ne samo prekrška !)

---

Mislim da je samo slabo poslušal in ne bo dobil denarja nazaj.

---

Aja pa še šiptarji po njihovem tradicionalnem krvnem maščevanju te pustijo doma pri miru ... toliko o tem kako civilizirani smo postali.

[Martin1]

Sploh ne razumem teh sodnikov… Zakaj so kriminalci tako kovani v nebesa… Medtem, ko je naveden državljan(ne-kaznovan) obravnavam, kot največji izmeček, gnoj… 

V prihodnosti bodo po izreku obsodilne sodbe… Sodniki pljunili v obraz krivo obsojenemu državljanu… Kriminalcu pa dali nasvet »ne tako brutalno nekako ubiti, posiliti,…«, ker vam bom prisiljena dati kakšen vzgojni ukrep… kaj šele dam vam prisodim pogojno kazen… Si ne bi nikoli oprostil.

Če te ljudje niso hujši, kot kriminalci… Ne vsi seveda.

PREGOVOR: Branil svojo družino pred smrtjo… Obsojen na 17 let zapora… Dobrodošli v Sloveniji.

[maus]

Sicer gre v tej razpravi za izrazito poenostavitev, vendar je iz nje mogoče vseeno razbrati nekatere pereče probleme. Vsekakor pa je razprava pokazala, da naša družba nima jasno izdelanega odnosa do tovrstnih dogodkov, celo v strokovnih krogih. To je, gledano s stališča družbe ter njenega razvoja, izjemno slabo.

S tvojim poenostavljenem razpredanju zadeve, se popolnima strinjam... daje napadalcem vedeti, da so zaščiteni ..
moj prijatu je že pred leti namahu enega đankija, ki ga je dobil v svojem avtomobilu, malo rebra naštelal in poklical policijo, da je prijavil vlom v vozilo in prijavo škode ... na koncu je imel on večjo škodo, ker je moral plačati unmu đankiju odškodnino za poškodbe ...
v bodoče, če se bo spet tako zgodilo, bo dal masko gor, ga namahu, ceuga polomu in nč klicu policije ...drug dan pa prijavil škodo na avtomobilu in dobil izplačano, saj ima kasko zavarovano ... 
a si res to želimo ????

[tomazl]

Primer svojega usposabljanja sem omenil prav zato, ker se je takrat razvila debata, skoraj identična tejle tu. Marsikdo je imel kaj povedati, eden od slušateljev (ali celo dva, se ne spomnim več), je bil pravnik, zadeve so se kar razživele. Seveda smo ugotovili, da je taka izjava o silobranu zelo poenostavljena in teoretično ne vzdrži. Kar pa nam je hotel predavatelj položiti na srce za naše dobro, je realnost naše sodne prakse, v kateri je upravičenost do silobrana silno težko dokazati, temveč se mnogo prej zgodi, da človek na koncu pokasira 17 let za dejanje, ki ga sploh ni sam izzval. Legalni imetniki orožja pa so že a priori pod mnogo hujšim drobnogledom kot "navadni" državljani in se na sodišču praviloma znajdejo v zelo nehvaležni situaciji, naj so res krivi vsega očitanega ali ne.

Mimogrede, ali kdo pozna konkretne primere v Sloveniji, ko bi sodišče prepoznalo upravičeno uporabo športnega orožja v silobranu?

[Martin1]

Pravo ni črno belo… Zato, si ga tako ne morete razlagati.

V silobranu, skrajni sili, samoobrambi… Lahko uporabite vsa sredstva, katera imate na voljo(dokler ne prekoračite sile, katera je potrebna za ustavitev napada).

Vi če uporabite ilegalno orožje v silobranu… Ne boste obsojeni za naklepni umor… Seveda, če vsi pogoji za silobran,… izpolnjeni.

Zato je ta argument »ne smeš uporabiti orožja, bejzbol palice, cevi,… v samoobrambi,..« zelo neumen.

Jaz posedujem nože, kateri so namenjeni izključno za rezanje mesa, kruha… Ampak včasih tudi z njimi prerežem kakšno vrv, blago,…

[Iurium humanorum]

Sicer gre v tej razpravi za izrazito poenostavitev, vendar je iz nje mogoče vseeno razbrati nekatere pereče probleme. Vsekakor pa je razprava pokazala, da naša družba nima jasno izdelanega odnosa do tovrstnih dogodkov, celo v strokovnih krogih. To je, gledano s stališča družbe ter njenega razvoja, izjemno slabo.

S tvojim poenostavljenem razpredanju zadeve, se popolnima strinjam... daje napadalcem vedeti, da so zaščiteni ..
moj prijatu je že pred leti namahu enega đankija, ki ga je dobil v svojem avtomobilu, malo rebra naštelal in poklical policijo, da je prijavil vlom v vozilo in prijavo škode ... na koncu je imel on večjo škodo, ker je moral plačati unmu đankiju odškodnino za poškodbe ...
v bodoče, če se bo spet tako zgodilo, bo dal masko gor, ga namahu, ceuga polomu in nč klicu policije ...drug dan pa prijavil škodo na avtomobilu in dobil izplačano, saj ima kasko zavarovano ... 
a si res to želimo ????

Tematika samoobrambe je izrazito kompleksno področje. Na eni strani se stvari običajno dogajajo v vse prej, kot idealnih okoliščinah (presenečenje, potreba po hitrih odločitvah, stres,…), na drugi gre marsikdaj celo za pravno dvoumne, nedorečene in strokovno vprašljive odločitve ob razsojanju, na tretji si prav nihče ne želi, da se pravno dopusti uporabo nasilja, če to ni znotraj razumnih okvirov. Kako najti pravo razmerje med vsemi naštetimi ter predvsem interesom žrtve in storilca (da, tudi ta vidik je potrebno upoštevati), ni enostavno, ravno nasprotno, je izjemno težko. Mimogrede, sedanji sistem izdajanja dovoljenj za potrebe samoobrambe, je nadvse problematičen, saj ti posamezniki nimajo dovolj znanja, niti ni jasnih pravil za uporabo. Kdorkoli trdi nasprotno, tematike ne pozna dovolj dobro!

Končni cilj samoobrambe nikoli ne sme biti poškodovanje svojega cilja! V tem primeru gre najmanj za samopomoč, ki je zakon ne sme ščititi. Družbeno dopusten cilj je zaščita življenja, zdravja, do določene mere tudi premoženja. Seveda mora biti uporabljana sila sorazmerja dejanskemu napadu, prisotna mora biti istočasnost, protipravnsot,… kar je potrebno presojati skladno s strokovnimi kriteriji. Pri vrednotenju posameznega dejanja je relevantnih še vrsta drugih dejavnikov. Seveda lahko pri tem nastanejo tudi negativni vplivi na storilca, kar sicer ni zaželeno, je pa nekaj, kar se mora do določene mere (v mejah širše sorazmernosti) tolerirati.

Zaradi tega je na podlagi podanih informacij opisanega primera, nemogoče oceniti, ali je bila uporaba sile v tem primeru še dopustna (skladna z merili ravnanja razumnega človeka), ali je bila ta nemara izven tega.

---

Primer svojega usposabljanja sem omenil prav zato, ker se je takrat razvila debata, skoraj identična tejle tu. Marsikdo je imel kaj povedati, eden od slušateljev (ali celo dva, se ne spomnim več), je bil pravnik, zadeve so se kar razživele. Seveda smo ugotovili, da je taka izjava o silobranu zelo poenostavljena in teoretično ne vzdrži. Kar pa nam je hotel predavatelj položiti na srce za naše dobro, je realnost naše sodne prakse, v kateri je upravičenost do silobrana silno težko dokazati, temveč se mnogo prej zgodi, da človek na koncu pokasira 17 let za dejanje, ki ga sploh ni sam izzval. Legalni imetniki orožja pa so že a priori pod mnogo hujšim drobnogledom kot "navadni" državljani in se na sodišču praviloma znajdejo v zelo nehvaležni situaciji, naj so res krivi vsega očitanega ali ne.

Mimogrede, ali kdo pozna konkretne primere v Sloveniji, ko bi sodišče prepoznalo upravičeno uporabo športnega orožja v silobranu?

Značilnost pravnikov je; trije pravniki, štiri mnenja (raje več). Sodba, celo sam postopek, ima za posameznika sila neprijetne posledice, zato je nasvet o tem, da se človek poizkuša izogniti uporabi instituta silobrana v sedanji situaciji, nedvomno na mestu.

To seveda ne pomeni, da tematike ne bi veljalo korektneje urediti in se v bodoče izogniti neljubim zapletom, prej nasprotno. Zaradi tega je raziskovalno delo na tem področju v interesu celotne družbe. Upati je, da bo širša javnost, predvsem pa njen zainteresiran del, to spoznal in bodo tovrstne napore tudi ustrezno podprli.

[ivann@]

Bilo bi fino prebrati sodbo v imenu ljudstva, da ne bo rekla kazala, pa debata mimo dejstev ..

[jgm]

"Tematika samoobrambe je izrazito kompleksno področje. Na eni strani se stvari običajno dogajajo v vse prej, kot idealnih okoliščinah (presenečenje, potreba po hitrih odločitvah, stres,…), na drugi gre marsikdaj celo za pravno dvoumne, nedorečene in strokovno vprašljive odločitve ob razsojanju, na tretji si prav nihče ne želi, da se pravno dopusti uporabo nasilja, če to ni znotraj razumnih okvirov. Kako najti pravo razmerje med vsemi naštetimi ter predvsem interesom žrtve in storilca (da, tudi ta vidik je potrebno upoštevati), ni enostavno, ravno nasprotno, je izjemno težko."

Sodniki se včasih tako zapletajo z razlago zakonov, dokazi, postopkom, da na koncu pride ven čisto nekaj tretjega, kar nihče ne pričakuje. Med vsem tem, bi jim moralo biti vodilo pravičnost. Tudi če je šlo za prekoračen silobran, je na začetku zagotovo šlo za obrambo. Ti barabini so sredi noči vdirali v njihovo hišo in grozili s smrtjo in ne obratno.

Po šeriatskem pravu, bi verjetno še preostali trije ostali brez glav.

[bob78]

Šeriatsko pravo nam pa res ne sme biti vzor.

[Iurium humanorum]

Sodniki so v našem pravnem redu vezani na sojenje znotraj okvirov, ki jih postavlja zakonodaja. Seveda pa mora, oziroma bi moralo biti, osnovno vodilo za njihovo delo pravičnost. Zakone bi morali interpretirati na način, da je dosežena pravičnost in ne obratno. Tožilci so o svojih odločitvah veliko bolj svobodni, saj imajo diskrecijsko pravico presojanja, ali se bodo odločili za pregon določenega dejanja oziroma, kako ga bodo opredelili. Pravičnost je težko doseči, če je poznavanje določenih tematik pomanjkljivo. Prav tako je pomemben faktor nazorska opredeljenost sodišča, ki je v tem primeru zaradi vsebine nadpovprečno izražen.

V tem primeru se je tožilka odločila, da bo dejanje opredelila, kot uboj ter tri poizkuse uboja, kot posledica tega pa tudi visoka kazen, saj ji je sodnik, oziroma petčlanski senat, skoraj v celoti pritrdil.

V tem primeru se niso odločili za rekonstrukcijo dogajanja, ki bi lahko bolje osvetlila nekatere vidike samega incidenta, kar je v tem primeru izjemno težko razumeti. Toliko bolj, saj gre za izjemno visoko kazen in bi bilo tako smiselno omogočiti obrambi nekaj več možnosti za predstavitev vseh dokazov. Vsekakor obstaja velika verjetnost, da bo drugostopenjski organ pritožbene argumente sprejel in bo omenjena sodba kasneje spremenjena.

[MarkB]

Verjetno se napadalci starsev bolj pravilno pisejo kot gospod, ki se je kao branil.
Kdo ve kako bi se zadeva obrnila v kolikor ne bi streljal proti napadalcem, ki so odhajali.
Kaj bo cez leto, dve ko bodo napadalci zunaj si tudi lahko zgolj predstavljamo.

[Iurium humanorum]

Verjetno se napadalci starsev bolj pravilno pisejo kot gospod, ki se je kao branil.
Kdo ve kako bi se zadeva obrnila v kolikor ne bi streljal proti napadalcem, ki so odhajali.
Kaj bo cez leto, dve ko bodo napadalci zunaj si tudi lahko zgolj predstavljamo.

Vsi storilci so že na prostosti, nekateri že dlje časa (priznali so namreč krivdo in je bilo tako sojenje izjemno hitro končano). Prav tako so bili vsi že predhodno kaznovani.

[Ales]

Sredi napada se je športnega rekvizita, ki bi moral biti varno zaklenjen, ločen od streliva in nedosegljiv nepooblaščenim osebam, polastil soprog. Ta nima ustreznih listin in ga zato nikoli ne bi smel imeti v rokah. V danem trenutku se je kljub temu izkazal za precejšen IPSC talent, saj je v neugodnih razmerah prav dobro zadel dva od štirih napadalcev, oba v hrbet.

No, lastnica bi lahko imela rekvizit pri sebi.

Drugače pa...črni humor obvladaš. :)

[Dong]

Ne glede na vse je moje osebno mnenje, da bi bilo treba urediti dodatno samo eno stvar - za kakrsnokoli dejanje na zemljiscu ali objektu na katerem ne zevis ali katerega lastnik nisi in si tam nepovabljen in nasilen lahko lastnik uporabi vsa sredstva da le to zasciti oz. te iz nje odstrani.

[tastar]

... V danem trenutku se je kljub temu izkazal za precejšen IPSC talent, saj je v neugodnih razmerah prav dobro zadel dva od štirih napadalcev, oba v hrbet.

Ne najbolj talentiran. Če smo že pri črnem humorju bi bil IPSC-scoring: 2 x no shoot, 2 x mis