Ocena teme:
  • 1 Glas(ov) - 1 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
... na temo noža uporabljenega kot orožja
#41
Je kr(a)mp orodje ali stroj? Po nekaterih podatkih je celo polavtomatski stroj, ki ga dvigneš in on sam pada.. Bow
Pri negativni oceni ugleda, prosim za komentar, ker bom drugače sklepal, da gre za čisto zlobo  Mrgreen
Odgovori
#42
(18-06-2020, 18:16)357 Napisal: Je kr(a)mp orodje ali stroj? Po nekaterih podatkih je celo polavtomatski stroj, ki ga dvigneš in on sam pada.. Bow

Ja, utegne se zgoditi, da bo ob naslednji zaostritvi kramp kot polavtomat padel med prepovedane rekvizite.
Imam enega z SMB štilom (tacticool)- to bo čista  A-kategorija. S-enforcer
Odgovori
#43
(18-06-2020, 18:00)Iurium humanorum Napisal: Osebe - Pri omembi oseb nastane problem o čemer je potekala poglobljena razprava. Človek je lahko z živalmi v spopadu; se pred njimi brani, ali jih napada. Analogno to pomeni, da so sredstva, ki jih pri tem uporablja, označimo z orožjem.
V kolikor je govora zgolj o uporabniku orožja, potem bi sicer takšna opredelitev bila lahko na mestu, vendar je bil pomislek stroke, da znajo  nekateri višje razviti primat (zavedno) uporabljati sredstva v vlogi orodja, kot tudi orožja. Tako je omemba ljudi izpadla iz definicije. Osebno menim, da se zaradi tega ta ni prekomerno razširila.

Osebno menim, da se z izključitvijo uporabe zoper osebo prekomerno razširja definicija.
V primeru primatov, kot ga navajaš, ni bistveno, ali opica uporabi palico kot orodje ali kot orožje (ker opice ne preganjaš po zakonu).
Zato osebno vztrajam, da če peljemo debato o definiciji tega, kaj je orožje, je uporaba s strani človeka bistvena in nujna sestavina definicije.

P.S. Spet samo moje osebno mnenje, ampak ko se nekdo, očitno pravnik, skrije za stavkom, da gre za izrazito pravno vprašanje, je to očiten oksimoron (bistroumni nesmisel), saj gre za podobno trditev, kot daje onaniranje sex.
Odgovori
#44
(19-06-2020, 09:24)goranzivec Napisal: Osebno menim, da se z izključitvijo uporabe zoper osebo prekomerno razširja definicija.
V primeru primatov, kot ga navajaš, ni bistveno, ali opica uporabi palico kot orodje ali kot orožje (ker opice ne preganjaš po zakonu).
Zato osebno vztrajam, da če peljemo debato o definiciji tega, kaj je orožje, je uporaba s strani človeka bistvena in nujna sestavina definicije.

P.S. Spet samo moje osebno mnenje, ampak ko se nekdo, očitno pravnik, skrije za stavkom, da gre za izrazito pravno vprašanje, je to očiten oksimoron (bistroumni nesmisel), saj gre za podobno trditev, kot daje onaniranje sex.
Naj za začetek zapišem moje trdno prepričanje, da je vsaka dobronamerna razprava lahko le koristna in me pripravljenost kogarkoli, da to vodi, nadvse veseli!

Kar se tiče vključevanja »človeka, oziroma ljudi« v definicijo. Za različne namene se uporabljajo različno obsežne definicije. Ne glede na to kakšna posamezna je, je vedno cilj, da je ta čimbolj jedrnata. V primeru omenjene definicije se je preučevalo tudi že obstoječe definicije, ki pa ne vsebujejo posebne omembe ljudi. Nadalje, vsak dodatni pogoj zmanjšuje obseg sredstev, ki jih takšna definicija zajema. Tako je na mestu vprašaje, katera sredstva bi iz novo oblikovane definicije izpada v kolikor bi ta vsebovala pojem »človeka«? Že načeloma ne prav veliko, v praksi pa je odgovor nič. Zaradi zapisanega moje prvotno stališče do nadaljnjega ostaja nespremenjeno.

Kot zanimivost. Zanimiva razprava se je odprla, ali so sredstva, ki se uporabljajo za učinkovit boj proti živalim, ob tem pa niso posebej škodljiva za ljudi, tudi orožje (primer, kemikalija za zatiranje mravelj). Konsenz je bil, da ne. Racionalizacija omenjenega stališča je bila, da bi to bistveno preširoko odprlo definicijo, prav so bili v pri temu navedeni še nekateri drugi argumenti. Na drugi strani pa so sredstva, ki se uporabljajo za obrambo pred napadom živali in imajo potencial v prvotni obliki škodovat tudi človeku, nedvomno orožje (primer nož, palica ali pištola, ki jo posameznik nosi za potrebe obrambe pred napadom zveri). Ne gre zanemariti, da je ustrezna opredelitev tega vprašanja posebej pomembno za lovsko skupnost.

Razlog zakaj nisem želel nadaljnje razprave v enem delu je zelo preprost. Tovrstna opredelitev je zanimiva pretežno za področje kazenskega prava, za preostalo javnost pač ne, zato razširjena razprava o tej tematiki ni smiselna. Zgolj primer. Oseba, ki drugi povzroči lahke telesne poškodbe, jo ogroža pri pretepu, oziroma prepiru, ali ji grozi, bo pred sodiščem obravnavana popolnoma enako, ali je zgornja dejanja storila s sredstvom, ki se pravo opredeljuje, kot orožje, nevarno orodje, drugo podobno sredstvo ali celo na načinom, ki lahko povzroči na človeku resne telesne poškodbe, oziroma smrt. To je vsebinsko smiselno, notranja delitev pa je tako s stališča javnosti docela nepomembna. Pri obravnavi hujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo, se kazenska zakonodaja načeloma sploh ne ukvarja s sredstvi in se osredotoči le na končne posledice, poudarek pa je na vzgibih za takšno dejanje.
Odgovori
#45
Tole je zanimivo ker je npr. v ZDA na sodišču lahko velika razlika med tem, ali si uporabil navadnega glocka 17, in med npr. eno spimpano verzijo, ki se prodaja pod imenom "The widow maker", "the punisher" in podobno. Čeprav - če hodim naokoli z malim švicarjem in ga pred Hoferjem/Lidlom/Kjerkoli v "samoobrambi" uporabim (ker je bil pač v žepu), je najbrž razlika, kot če bi imel za pasom 30cm rambo nož in z njim nekoga mal porezal.
Odgovori
#46
(19-06-2020, 12:05)Iurium humanorum Napisal: Kar se tiče vključevanja »človeka, oziroma ljudi« v definicijo. Za različne namene se uporabljajo različno obsežne definicije. Ne glede na to kakšna posamezna je, je vedno cilj, da je ta čimbolj jedrnata. V primeru omenjene definicije se je preučevalo tudi že obstoječe definicije, ki pa ne vsebujejo posebne omembe ljudi. Nadalje, vsak dodatni pogoj zmanjšuje obseg sredstev, ki jih takšna definicija zajema. Tako je na mestu vprašaje, katera sredstva bi iz novo oblikovane definicije izpada v kolikor bi ta vsebovala pojem »človeka«? Že načeloma ne prav veliko, v praksi pa je odgovor nič. Zaradi zapisanega moje prvotno stališče do nadaljnjega ostaja nespremenjeno.

Kot zanimivost. Zanimiva razprava se je odprla, ali so sredstva, ki se uporabljajo za učinkovit boj proti živalim, ob tem pa niso posebej škodljiva za ljudi, tudi orožje (primer, kemikalija za zatiranje mravelj). Konsenz je bil, da ne. Racionalizacija omenjenega stališča je bila, da bi to bistveno preširoko odprlo definicijo, prav so bili v pri temu navedeni še nekateri drugi argumenti. Na drugi strani pa so sredstva, ki se uporabljajo za obrambo pred napadom živali in imajo potencial v prvotni obliki škodovat tudi človeku, nedvomno orožje (primer nož, palica ali pištola, ki jo posameznik nosi za potrebe obrambe pred napadom zveri). Ne gre zanemariti, da je ustrezna opredelitev tega vprašanja posebej pomembno za lovsko skupnost.

Razlog zakaj nisem želel nadaljnje razprave v enem delu je zelo preprost. Tovrstna opredelitev je zanimiva pretežno za področje kazenskega prava, za preostalo javnost pač ne, zato razširjena razprava o tej tematiki ni smiselna. Zgolj primer. Oseba, ki drugi povzroči lahke telesne poškodbe, jo ogroža pri pretepu, oziroma prepiru, ali ji grozi, bo pred sodiščem obravnavana popolnoma enako, ali je zgornja dejanja storila s sredstvom, ki se pravo opredeljuje, kot orožje, nevarno orodje, drugo podobno sredstvo ali celo na načinom, ki lahko povzroči na človeku resne telesne poškodbe, oziroma smrt. To je vsebinsko smiselno, notranja delitev pa je tako s stališča javnosti docela nepomembna. Pri obravnavi hujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo, se kazenska zakonodaja načeloma sploh ne ukvarja s sredstvi in se osredotoči le na končne posledice, poudarek pa je na vzgibih za takšno dejanje.
Iurium, imam eno bolj semantično vprašanje. Zgoraj v tvojem tekstu sem poudaril krepko dva pasusa, o katerih bi rad razumel, kje naj bi se zadeve, o katerih pišeš, preučevale in razpravljale?
Me res zanima, ker če se to dogaja v strokovnih krogih, ki so potem posredno ali neposredno udeleženi pri pripravi (osnutkov) predpisov, potem je to nedvomno eden od nivojev, kjer je potrebno zainteresirani javnosti omogočiti, da pomaga sicer hermetičnemu strokovnemu jedru ustrezno razmeti vse možne vidike predmeta njihovega študija.
V nasprotnem primeru tvegamo na eni strani, da se pravna stroka zedini le na osnovi zelo ozkega zornega kota par posameznikov, ki (poleg prava) niso nujno dobri poznavalci vseh področij, ki zadevajo orožje, na drugi strani pa to, da pravna izhodišča, ki postanejo osnova za nove predpise, povzročajo izrazita trenja pri sprejemanju teh predpisov (kot smo temu bili priča pri sprejemanju sprememb orožne zakonodaje), ker osnutki zakonodaje ne celovito zaobjamejo področja, ki ga obravnavajo.
Jaz sicer tole pišem iz zornega kota ekonomista, ki v neustrezno pripravljenih zakonskih podlagah vidi izraziti strošek v obliki časa in energije ljudi, kateremu bi se bilo možno izogniti z dovolj zgodnjim vključevanjem širšega kroga poznavalcev že v fazo nastajanja doktrine. Ker če prav berem med vrsticami, ti dejansko pišeš o tem, da ta doktrina nastaja nekje izven oči (praktično) vseh, na katere bo v končni fazi vplivala.
Zato se tudi ne morem strinjati s stališčem, da "Tovrstna opredelitev je zanimiva pretežno za področje kazenskega prava, za preostalo javnost pač ne, zato razširjena razprava o tej tematiki ni smiselna.", ker na koncu dejansko vpliva tudi na širšo javnost.
Razširjena razprava je še kako smiselna. Še posebej v tej naši mali deželici, kjer mora teh nekaj oseb, ki tukaj prebiva, pokrivati strokovna vprašanja na vseh področjih, in interakcije pač ni mogoče strogo omejiti le na "kazensko pravo".
Jaz razumem, da nam predalčkanje pomaga pri razmišljanju, vendar je v realnem svetu vsak predalček le en vidik sicer celovite tematike, in nedvomno vsi ti vidiki vplivajo eden na drugega.
Odgovori
#47
Iurium?
Odgovori
#48
(20-06-2020, 10:07)goranzivec Napisal:
(19-06-2020, 12:05)Iurium humanorum Napisal: Kar se tiče vključevanja »človeka, oziroma ljudi« v definicijo. Za različne namene se uporabljajo različno obsežne definicije. Ne glede na to kakšna posamezna je, je vedno cilj, da je ta čimbolj jedrnata. V primeru omenjene definicije se je preučevalo tudi že obstoječe definicije, ki pa ne vsebujejo posebne omembe ljudi. Nadalje, vsak dodatni pogoj zmanjšuje obseg sredstev, ki jih takšna definicija zajema. Tako je na mestu vprašaje, katera sredstva bi iz novo oblikovane definicije izpada v kolikor bi ta vsebovala pojem »človeka«? Že načeloma ne prav veliko, v praksi pa je odgovor nič. Zaradi zapisanega moje prvotno stališče do nadaljnjega ostaja nespremenjeno.

Kot zanimivost. Zanimiva razprava se je odprla, ali so sredstva, ki se uporabljajo za učinkovit boj proti živalim, ob tem pa niso posebej škodljiva za ljudi, tudi orožje (primer, kemikalija za zatiranje mravelj). Konsenz je bil, da ne. Racionalizacija omenjenega stališča je bila, da bi to bistveno preširoko odprlo definicijo, prav so bili v pri temu navedeni še nekateri drugi argumenti. Na drugi strani pa so sredstva, ki se uporabljajo za obrambo pred napadom živali in imajo potencial v prvotni obliki škodovat tudi človeku, nedvomno orožje (primer nož, palica ali pištola, ki jo posameznik nosi za potrebe obrambe pred napadom zveri). Ne gre zanemariti, da je ustrezna opredelitev tega vprašanja posebej pomembno za lovsko skupnost.

Razlog zakaj nisem želel nadaljnje razprave v enem delu je zelo preprost. Tovrstna opredelitev je zanimiva pretežno za področje kazenskega prava, za preostalo javnost pač ne, zato razširjena razprava o tej tematiki ni smiselna. Zgolj primer. Oseba, ki drugi povzroči lahke telesne poškodbe, jo ogroža pri pretepu, oziroma prepiru, ali ji grozi, bo pred sodiščem obravnavana popolnoma enako, ali je zgornja dejanja storila s sredstvom, ki se pravo opredeljuje, kot orožje, nevarno orodje, drugo podobno sredstvo ali celo na načinom, ki lahko povzroči na človeku resne telesne poškodbe, oziroma smrt. To je vsebinsko smiselno, notranja delitev pa je tako s stališča javnosti docela nepomembna. Pri obravnavi hujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo, se kazenska zakonodaja načeloma sploh ne ukvarja s sredstvi in se osredotoči le na končne posledice, poudarek pa je na vzgibih za takšno dejanje.
Iurium, imam eno bolj semantično vprašanje. Zgoraj v tvojem tekstu sem poudaril krepko dva pasusa, o katerih bi rad razumel, kje naj bi se zadeve, o katerih pišeš, preučevale in razpravljale?
Me res zanima, ker če se to dogaja v strokovnih krogih, ki so potem posredno ali neposredno udeleženi pri pripravi (osnutkov) predpisov, potem je to nedvomno eden od nivojev, kjer je potrebno zainteresirani javnosti omogočiti, da pomaga sicer hermetičnemu strokovnemu jedru ustrezno razmeti vse možne vidike predmeta njihovega študija.
V nasprotnem primeru tvegamo na eni strani, da se pravna stroka zedini le na osnovi zelo ozkega zornega kota par posameznikov, ki (poleg prava) niso nujno dobri poznavalci vseh področij, ki zadevajo orožje, na drugi strani pa to, da pravna izhodišča, ki postanejo osnova za nove predpise, povzročajo izrazita trenja pri sprejemanju teh predpisov (kot smo temu bili priča pri sprejemanju sprememb orožne zakonodaje), ker osnutki zakonodaje ne celovito zaobjamejo področja, ki ga obravnavajo.
Jaz sicer tole pišem iz zornega kota ekonomista, ki v neustrezno pripravljenih zakonskih podlagah vidi izraziti strošek v obliki časa in energije ljudi, kateremu bi se bilo možno izogniti z dovolj zgodnjim vključevanjem širšega kroga poznavalcev že v fazo nastajanja doktrine. Ker če prav berem med vrsticami, ti dejansko pišeš o tem, da ta doktrina nastaja nekje izven oči (praktično) vseh, na katere bo v končni fazi vplivala.
Zato se tudi ne morem strinjati s stališčem, da "Tovrstna opredelitev je zanimiva pretežno za področje kazenskega prava, za preostalo javnost pač ne, zato razširjena razprava o tej tematiki ni smiselna.", ker na koncu dejansko vpliva tudi na širšo javnost.
Razširjena razprava je še kako smiselna. Še posebej v tej naši mali deželici, kjer mora teh nekaj oseb, ki tukaj prebiva, pokrivati strokovna vprašanja na vseh področjih, in interakcije pač ni mogoče strogo omejiti le na "kazensko pravo".
Jaz razumem, da nam predalčkanje pomaga pri razmišljanju, vendar je v realnem svetu vsak predalček le en vidik sicer celovite tematike, in nedvomno vsi ti vidiki vplivajo eden na drugega.
Zgornji zapis bom poizkusil nasloviti v dveh delih.

Prvi del
Sicer sem v preteklosti že naredil nekaj krajših omemb na to temo, morebiti pa je prav, da se tudi o tem napiše kako vrstico več.

Sam sem bil že zelo dolgo trdno prepričan, da področja povezana z orožjem in sorodnimi sredstvi, v naši družbi niso ustrezno naslovljena. Pred leti sem menil, da je problem v prekomerno togi zakonodaji. Bolj ko sem se tematiki posvetil, bolj sem pričel spoznavati, da je srž problema globlji, zakonodaja pa je zgolj ena izmed posledic. Prav tako sem dolgo tudi menil, da bi bilo treba le nekoliko motivirati zainteresirano javnost in stvari se bodo pričele premikati v pravo smer. Priznati moram, da je realnost to mojo domnevo v celoti demantirala, ob tem pa sem prišel do dveh zanimivih in ključnih spoznanj. Na tem področju obstaja velika odsotnost ustreznih strokovnih podlag, kar predstavlja enega temeljnih problemov. Omenjeni primanjkljaj se nazorno pokaže, ko se postavi nekatera, v svojem bistvu, preprosta vprašanja na katera nekako ni mogoče dobiti korektnega odgovora. Primer, ali je področna zakonodaja potrebna in če, kaj so legitimni cilji le te? Kakšne so definicije nekaterih pojmov? Pa bi ti odgovori morali obstajati zaradi vrste razlogov. Poleg tega se je pokazala izjemna segregiranost zainteresirane javnosti.

Spoznanje, da v danih okvirih ni realno pričakovati korenitih izboljšav obstoječega stanja, me je sicer jezilo, istočasno pa je to predstavljalo tudi izjemen izziv. Tako se je pričela oblikovati ideja, da bi se poizkušalo k problematiki pristopiti na kar se le da sistematičen in znanstven način. Področje povezano z orožjem in sorodnimi sredstvi je po svoji naravi izrazito multidisciplinarno, kar seveda terja, da se k sodelovanju pritegne ljudi različnih strokovnih področij, katera se raziskovane tematike dotikajo neposredno ali posredno. Prav tako gre za področje, ki skoraj nikogar ne pusti emocionalno ravnodušnega, zato je javna razprava o tem vedno težavama, na drugo strani pa zaradi globlje osebno-nazorskimi elementov in s tem povezanih socioloških vprašanj, izjemno pomembna in družbeno potrebna. Kako specifična je ta tematika kaže tudi dejstvo, da se nekateri, navzlic svojemu strokovnemu doprinosu k projektu, v zvezi s tem ne želijo javno izpostavljati.

Vsako izmed nas je do določene mere ujetnik vrste dejavnikov, od izobrazbenih, načina kako smo z raziskovanim področjem povezani, ne nazadnje tudi osebno-nazorskih izhodišč. Nedvomno sem tudi sam do določene mere pristranski, vendar se tega zavedam in poizkušam to le nekoliko kompenzirati s pridobivanjem različnih pogledov ljudi drugačnega ozadja ter tudi nazorskih pogledov.

Skladno z zgoraj zapisanim, sem sam v raziskovanje tematike vložil nemalo svojega časa in truda, ob tem pa sem se začel neformalno povezovati s posamezniki docela različnih strokovnih in nazorskih izhodišč. Nekateri med njimi imajo določene vplive na zakonodajo mnogi ne. Trdim, da je prav vsak pogovor predstavljal dodano vrednost, saj je odkril specifičen način pogleda na tematiko. Pokazala se je izjemna raznolikost stališč in pogledov, marsikaj celo znotraj iste interesne skupine, kar je do določene mere presenetljivo. Ne nazadnje tudi izjemna segreiranost in parcialnost interesov na različnih ravneh. Vedno je zanimivo videti, kako je tisto, kar je vidi javno, marsikdaj ni enako tistemu, kar človek izve ob neformalnem stiku. Prav tako se občasno lahko vidi tudi primanjkljaje v strokovnem znanju nekaterih oseb.

Navzlic temu, da je bilo v preteklosti opravljenega veliko dela, so se žal pokazale tudi nekatere omejitve takšnega pristopa. V raziskovalnem smislu smo se uspeli dotakniti sicer nekaterih ključnih vprašanj, vendar zgolj površine. Prav tako se ne ni delalo na nekaterih pomembnih segmentih, kot so možnost širšega in bolj sistematičnega vključevanja različnih krogov javnosti, prenos spoznanj na zainteresirano ter širšo javnost, ipd.

Tako se je organsko oblikovala ideja o ustanovitvi neodvisne raziskovane organizacije, ki bo na eni strani osrednje mesto, kjer se bodo znanja povezana z orožjem in sorodnimi sredstvi ustvarjala in zbirala, na drugi strani pa se bodo ta prenašala na različne skupine zainteresirane, strokovne in laične javnosti. Ob tem je bistveno, da organizacija ne postane klasična interesna organizacija kogarkoli, saj se s tem onemogoči resno strokovno raziskovalno delo, prav tako, da ne postane ujetnik parcialnih interesov kogarkoli. Organizacija mora ostati neodvisna in predana svojim osnovnim ciljem. Napori vsakogar, ki meni, da je omenjeno delo koristno, ali je prepričan, da lahko k temu kakorkoli prispeva tudi sam, so seveda nadvse zaželeni.

Zmerna zadržanost nekaterih do predstavljene ideje me načeloma ne preseneča. Na eni strani večina ne vidi posebne dodane vrednosti v takšnem pristopu. Tako, kot se nekdo, ki si želi zgraditi hišo, ne ukvarja s koncepti gradbene zakonodaje, tudi ni realno prikovati, da se bo nekdo, ki želi svoj prosti čas le preživljati ob neformalnem streljanju, ukvarjal z golobje-vsebinskimi vprašanji področne zakonodaje. Spet drugi si v strahu, da lahko resnejši premiki stanje celo poslabšajo, ne želijo drezanja v ta osir. Tretji imajo parcialne interese in si tako želijo, da bi se sedanje stanje ohranilo.

V izogib nekaterim težavam sem se zavedno odločil, da se najprej pristopi k delu, organizacijska formalizacija le tega pa se začne urejati šele, ko bo vsakomur vidno vsaj nekaj opravljenega dela (primer preteklega dela je javno viden v obliki objav na MMC-ju ter 24ur, kjer je bilo v zadnjih nekaj letih napisanih kakih 1500 komentarjev, ki so povzemali bistvena spoznanja in izhodišča). Nekatere organizacije in posamezniki so pokazali pripravljenost, da takšno organizacijo podprejo, tudi finančno, spet drugi, zanimivo, so tej ideji izrazito nenaklonjeni. Vsekakor je načrt, da se delovanje do konca letošnjega leta formalizira, seveda pa bom o tem zainteresirano javnost ustrezno obvestil.

Če torej povzamem. Gre pretežno za mojo lastno vizijo, ki pa si jo nekateri z menoj delijo. Nikakor ne gre za zapiranje v nekakšne strokovne kroge in tako odrivanje zainteresirane javnosti, prej nasprotno, zadeva je že sedaj docela odprta, v nadaljevanju projekta pa bo še veliko bolj odprta za sodelovanje praktično vsakogar, ki bo za to izkazal interes. Ne glede na to, da so bili vsi dosedanji stiki z zelo zanimivo druščino različnih ljudi docela neformalni pa so bili nedvomno koristni v različnih pogledih in so tako prispevali k oblikovanju nekaterih izhodišč.

Drugi del
Moja trditev o tem, da nadaljnja razprava ni smiselna, se je nanašala zgolj na pravno opredelitev telesnih okončin, ali uporabo živali, kot pripomočkov v boju. Še vedno trdim, da gre za ozko strokovno vprašanje, ki je v obstoječem pravnem redu rešeno na ustrezen način. S stališča širše javnosti je vprašanje docela nezanimivo. Razen, v kolikor nekdo meni, da bi bilo človekove okončine potrebno opredeliti, kot potencialno orožje, potem nadaljnja razprava res ni smiselna.

Moja trditev se nikakor ni nanašala na morebitno razpravo o drugih vidikih v kazenski zakonodaji, ki se dotika uporabe fizične sile. Takšna razprava je po mojem mnenju še kako koristna, saj se v praksi kažejo nekateri problemi. Prav tako sem mnenja, da mora biti pri tem uporabljen dvotiren pristop; na eni strani gre za visoko strokovno vprašanje, različnih področij, na drugi pa ne gre pozabiti, da mora kazensko pravo odražati družbene vrednote okolja, zato mora v tovrstnih razpravah nedvomno sodelovati tudi širša, laična javnost.

V kolikor bo obstajal interes, je nedvomno predvideno v okviru nastajajoče organizacije, da se tudi na to temo organizira tako okroglo mizo, kot nemara tudi izobraževanja. Prav tako nimam osebno popolnoma nič proti, če kdorkoli odpre javno razpravo o tej tematiki na tem portalu, je pa veliko vprašanje, ali je takšen organizacijski okvir najprimernejši za poglobljeno diskusijo.

Sicer se trudim, da bi na vse komentarje podal tudi odgovor v kolikor je iz konteksta ta smiseln, žal pa mi čas v zadnjih nekaj dneh ni omogočal, da bi odgovor, še posebej glede na kompelksnost le tega, objavil hitreje.
Odgovori
#49
(23-06-2020, 09:10)Iurium humanorum Napisal: Zgornji zapis bom poizkusil nasloviti v dveh delih.

Prvi del...
Če torej povzamem. Gre pretežno za mojo lastno vizijo, ki pa si jo nekateri z menoj delijo. Nikakor ne gre za zapiranje v nekakšne strokovne kroge in tako odrivanje zainteresirane javnosti, prej nasprotno, zadeva je že sedaj docela odprta, v nadaljevanju projekta pa bo še veliko bolj odprta za sodelovanje praktično vsakogar, ki bo za to izkazal interes. Ne glede na to, da so bili vsi dosedanji stiki z zelo zanimivo druščino različnih ljudi docela neformalni pa so bili nedvomno koristni v različnih pogledih in so tako prispevali k oblikovanju nekaterih izhodišč.

Drugi del....
V kolikor bo obstajal interes, je nedvomno predvideno v okviru nastajajoče organizacije, da se tudi na to temo organizira tako okroglo mizo, kot nemara tudi izobraževanja. Prav tako nimam osebno popolnoma nič proti, če kdorkoli odpre javno razpravo o tej tematiki na tem portalu, je pa veliko vprašanje, ali je takšen organizacijski okvir najprimernejši za poglobljeno diskusijo.
Hvala za odgovor, jezikovno se sicer po mojem ne sklada s predhodno napisanim (si pisal da "se je preučevalo" in "razprava se je odprla"), po čemer sem sklepal, da gre za pretekla dejanja in množino, iz tvojega zadnjega pa razumem, da zaradi izraznosti uporabljaš "plurale majestatis" ko pišeš o lastnih razglabljanjih.
Kakorkoli, že pri predhodnih razpravah sem večkrat napisal, da sem pripravljen biti vključen v delovne skupine, in da sem pripravljen tudi sofinancirati iniciative. Glede na napisano pričakujem, da sem bil slišan, in bom rad sodeloval.
Pa res upam, da se ta skupina ne bo sestavila na osnovi nekih osebnih preferenc ali pozicij, ampak res na osnovi osebne pripravljenosti za tvorno sodelovanje.
Pošljem na ZS moje kontakte.
Odgovori
#50
Mimogrede, uporabil sem pasivno obliko, ker je bilo več sogovornikov, ob tem pa se ne spominjam kdo je bil nosilec posamezne teme, oziroma pogleda. Nikakor ne zaradi spodbujanja lastnega ega.

Sicer gre v tem primeru za vprašanje semantike, vsebinsko pa sem zadevo dovolj natančno pojasnil.
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 1 Gost(ov)