Ali imeti orožje zgolj ustrezno shranjeno zavarovano za zadostiti zakonu ali pa še dodatno pred družinskimi člani, vlomilci in za primer napada z jedrskim orožjem je stvar vsakega posameznika.
Me pa ob vseh teh debatah zanima, koliko od vas(nas) ob shrambi orožja (oziroma streliva) pomisli na ognjevarnost? Kaj bo če vam zagori v hiši? Ste razmišljali o tem?
Govorim o potenciranju razširitve ognja, če le ta zajame eksplozivna sredstva. O nevarnosti za vas in vaše domače v primeru, da ste ob požaru doma in o nevarnosti za prve posredovalce oziroma gasilce, ki se bodo (najverjetneje nezavedajoč se nevarnosti) podali vam na pomoč. ?
Ste pomislili kdaj na to? Ukradeno orožje boste lahko prijavili in kupili novega. Doma in življenja pa...?
03-01-2021, 11:12 (Ta prispevek je bil nazadnje popravljen: 03-01-2021, 11:14 od zan89.)
Dokler je strelivo v skatli in ne v cevi ne vidim tezav, vzaglo bi se takrat ko je ze vse prepozno, ali bi bil ze specen ali pa zunaj hise. Sploh ce imas vse skupaj v zeleznem sefu, bi moral pozar nekaj casa trajati, da bi se segrel sef nato se strelibo do te mere da bi eksplodiralo. Bolj je problem smodnik, kjer je vevja kolicina. Ce ga imas nekje na odprtem ga bo ogenj hitro vzgal a nebi bilo taksne eksplozije kot ce je piksna v zeleznem sefu, tam bi se vzgalo mnogo kasneje a bi bila slika eksplozije toliko bolj zanimiva :-)
Ampak ce zacnemo potem razmisljati taksne zadeve se takoj spomnim na plinske jeklenke, ki jih ima mnogo doma v kuhinji kjer se pozar najveckrat zgodi.
Pa še kaj bi se našlo.
Prvoten prispevek pod tem naslovom se je nanašal na vprašanje, ali je torba ustrezna oblika shranjevanja ognjenih strelnih sredstev. Nanj je sicer mogoče odgovoriti zelo na kratko s preprostim da, ali z ne. Ob tem, da sta oba odgovora lahko pravilna, si s takšnim pristopom ne moremo veliko pomagati. Tematika je bolj kompleksna, zato je neizbežno, da se vprašanja lotimo na bolj analitičen način.
Obstoječa zakonodaja predvideva nekatere pogoje za shranjevanje, ki so po večini dokaj razumni, se pa nekateri očitno ne zavedajo, več dejavnikov. Eden od teh je, da se v primeru incidenta, stvari hitro neizmerno zapletejo, s sila nepredvidljivimi in lahko tudi neprijetnimi posledicami za legalnega posestnika! Zapleti so lahko povzročeni tudi docela administrativno. V obeh primerih je še kako zaželeno, da se tovrstna vprašanja naslovi na teoretičnem nivoju in ne na dejanskem primeru. Tu gre ne nazadnje za vprašanje pravne varnosti, eden od pomenih dejavnikov te pa je tudi pravna predvidljivost.
Poleg zgoraj zapisanega se nekateri očitno ne zavedajo, da so v okolju zaradi vrste razlogov, vedno prisotne ideje o zaostrovanju obstoječe področne zakonodaje. Eno takšnih predstavlja ideja, da bi bilo treba tovrstna sredstva shranjevati v certificiranih omarah, s certificiranimi ključavnicami, imet alarmne sisteme vezane na zunanje ponudnike tovrstnih storitev, ipd. V nekaterih okoljih se koketira tudi z idejo, da bi bilo smiselno zapovedati shranjevanje v nekakšnih centraliziranih skladiščih pa še kaka podobna briljantna ideja se komu utrne. Za realizacijo takšnih idej ni treba veliko že v docela normalnih okoliščinah, kak incident pa kaj hitro premakne javno mnenje, saj gre tedaj za izrazit emocionaln naboj in posledično so pogoji za implementacijo tovrstnih idej izpolnjeni. Kdor dvomi v mojo trditev, naj si ogleda zgolj relativno svež primer Nove Zelandije, ki je naravnost šolski primer takšnega pristopa. In verjemite, odvzete pravice bo veliko težje povrniti, kot jih je bilo odvzeti.
Iz izvajanja nekaterih je očitno, da jim je teoretiziranje na to temo docela tuje in v tem ne vidijo pravega pomena. Stanje na tem področju je bilo izjemno nazorno vidno na posvetu, ki ga je pred leti organiziral tedanji evro poslanec dr. Šoltes, kjer se je zbral dobršen del s področjem povezane srenje. Realnost je ravno nasprotna. Erozijo pravic na tem področju omogoča predvsem dejstvo, ker se tematike ne naslavlja dovolj analitično, to pa na široko odpira možnosti za vsakovrstne rešitve, ki s strokovnostjo in logočnostjo nimajo veliko skupnega.
Prav zanimivo je videti, rečem lahko celo, da me to rahlo žalosti, kako destruktivno je obnašanje nekaterih. Namesto, da bi stremeli temu, da se podpre kakršnekoli napore, ki poizkušajo prispevati k izboljšanju stanja, premnogi tega očitno ne le ne cenijo, temveč se poslužujejo vsakovrstnih diskreditacij, ki pa žal niso na vsebinskem nivoju. Očitno je nekoliko preveč optimistično moje pričakovanje, da bi na ozko usmerjenem portalu, kakršen ta je, pretežen del članov želel kake malenkost bolj poglobljene razprave o točno tisti tematiki, zaradi česar ta obstaja.
Deležen sem posmehljivih komentarjev, ker sem v enem od svojih izvajanj mimogrede navrgel, da je mogoče prebrati kak javno objavljen komentar na to temo. Saj, da je to nevredno časa nekaterih članov. Očitno, sicer vsebinski, vendar docela poenostavljeni komentarji nekatere ne zadovoljijo. Posledično čudi negodovanje nekaterih ob objavi krajšega povzetka, sicer obširnejšega in bolj poglobljenega gradiva na to temo, ki pa bralcu omogoča vpogled v način dela ter razmišljanja. Takšna »solata« je za nekatere očitno preobširna.
Ob upoštevanju zgoraj zapisanega, se nekako ni čuditi, da je stanje na tem področju takšno, kot pač je, niti trenutnemu trendu le tega.
Vsaka argumentirana razprava je vedno dobrodošla! Ne nazadnje je lahko argumentirana kritika vredna mnogo več, od kake pohvale. Posledično sem razprav vedno vesel.
Naj se za konec dotaknem še izpostavljene problematike shranjevanja streliva. V tem delu se v celoti strinjam z enim od predhodnikov, da v običajnem okolju obstaja vrsta sredstev, ki v primeru požara predstavljajo za okolico določena tveganja, prav tako pa tudi, da strelivo, v kolikor to ni v ležišču naboja cevi, da v primeru požara to za okolico ne prestavlja kake posebej hude nevarnosti tudi. Če torej povzamem, shranjevanje streliva običajnega posestnika/uporabnika s stališča požarne varnosti ni omembe vreden problem, ki bi ga bilo treba v zakonodaji posebej nasloviti.
ko sem bil še zaposlen na fakulteti v okviru podiplomskega študija, se je ob pripravi gradiva za strokovni članek veliko pomena dajalo tako imenovanem "fogging index" parametru. Gre za to koliko balasta natveziš v tekstu ob osnovni ideji samo zato da je obseg napisanega večji.
To je pomemben parameter, saj lahko idejo predstaviš na način "če je A enako B in B enako C, velja da je tudi A enako C. V matematiki temu rečejo posledična vez ali implikacija". Taisto idejo lahko ocelofaniš in zaviješ v 4 strani ocvetličenega klobasanja, ampak ideaj je še vedno ista, fogging index ali po slovensko faktor zameglevanja pa je nemprimerno večji.
(03-01-2021, 17:12)Kristian Napisal: ko sem bil še zaposlen na fakulteti v okviru podiplomskega študija, se je ob pripravi gradiva za strokovni članek veliko pomena dajalo tako imenovanem "fogging index" parametru. Gre za to koliko balasta natveziš v tekstu ob osnovni ideji samo zato da je obseg napisanega večji.
To je pomemben parameter, saj lahko idejo predstaviš na način "če je A enako B in B enako C, velja da je tudi A enako C. V matematiki temu rečejo posledična vez ali implikacija". Taisto idejo lahko ocelofaniš in zaviješ v 4 strani ocvetličenega klobasanja, ampak ideaj je še vedno ista, fogging index ali po slovensko faktor zameglevanja pa je nemprimerno večji.
Nedvomno je tudi kopičenje balasta v gradivu lahko eno od orodij za dosego želenega cilja! V primeru predstavljenega razmišljanja pa, vsaj po mojem skromnem mnenju, nisem vpletal stvari, ki ne bi sledile osnovni rdeči niti. Bom pa z veseljem prebral, kaj točno naj bi v besedilu predstavljalo takšno vsebinsko nepotrebno navlako.
Ja, da žvaka ni za seljaka, pa da se z njo lahko zaduši tudi kdo od gostov, povabljenih ali ne, pa tudi kdo od domačih...
Skratka, žvečilci morajo bit pod klučem.
Iurium, lej, očitno si strokovnjak na pravnem področju, to cenim. Žal pa kljub izobrazbi ne razumeš, da če se hočeš z ljudmi pogovarjati oziroma jim kaj dopovedati / razložiti, jim moraš tako, da bodo razumeli, torej na njihovem nivoju zahtevnosti.
Upam, da si opazil, da je na forumu veliko članov "k...c u 3 p. m. pa jbg" , manj pa takih "spoštovani gospod profesor".
Probaj kratko, jedrnato in preprosto, ker nima smisla pisariti dolgoveznih litanij (v pravniško korektnem izrazoslovju), če jih skoraj nihče ne prebere. Tudi mene večkrat mine volja, da bi se prebil do konca, sem pač strojnik.
Razen, če te pač veseli 'nabijati', pa magari v prazno in brez haska. Potem pa kar izvoli, prostor na forumu nič ne stane, samo ne čudi se, ko se bodo spotikali vate, ker te bodo / bomo začeli dojemati kot trola, čeprav si verjetno dobronameren.
Poznaš (murphijevski) pregovor: Kako naj vem, da si pameten, če si pa nerazumljiv?
Nedvomno je dojemanje podanih informacij odvisno od posameznikovega predznanja, zanimanja, ipd. Vsakdo med nami je nedvomno do določene mere profesionalno deformiran. Kar je nekomu »nakladanje«, pomeni drugemu tehtna razprava. Pri pisanju sem vedno pred dilemo, kako se tega lotiti. Na račun jedrnatosti okrniti predstavljeno informacijo, ali tvegati, da je način podajanja za ciljno publiko nezanimiv. V kolikor bi sodil, da so moji prispevki »trolanje«, bi s tem nemudoma prenehal, saj za to nimam niti časa, niti volje. Vsekakor upam, da vsaj del bralstva v mojih prispevkih vidi dodano vrednost.
Cilj mojega pisanja je:
- pokazati na nekoliko drugačno smer razmišljanja o tematiki,
- ponuditi določena nova spoznanja,
- spodbuditi, da se bralec, oziroma zainteresirana publika, do teh opredeli,
- bralcu omogočit vsaj bežen vpogled v projekt o katerem sem že večkrat pisal.
Dokaj preprosta rešitev problema je, da se na koncu napiše kratek povzetek. Tako je nekako volk sit in koza cela.
Če poizkusim v kratkem povzeti svoj prvotni prispevek.
Specifična situacija je lahko takšna, da je tudi shranjevanje ognjenih strelnih sredstev na načine, ki niso skladni z zakonsko določenimi, docela varno! Za vrednotenje tega, je treba najprej določiti in nato tudi ovrednotiti posamezna tveganja.
Kar se tiče koncepta, ki ga na tem področju zagovarjam pa sam vanj trdno verjamem! Če nebi, na projektu pač ne bi tratil lastnih resursov. Kdorkoli si z menoj deli omenjeno vizijo, sem tega seveda vesel, še toliko bolj, v kolikor je po svojih močeh pripravljen pomagati k uresničitvi le te. V primeru različnih mnenj, sem vedno dovzeten za konstruktivno razpravo, tudi kritiko, saj s tem bogatimo skupno znanje. Ne nazadnje se je treba zavedati, da bodo različna menja vedno obstajala, seveda pa ni nujno, da so ta po svoji teži enakovredna.
Bump! Da ne odpiram nove teme, bom vprasal kar tukaj. Veliko je bilo ze napisano na temo hrambe, a cisto jasnih odgovorov nisem zasled. In ker zoro ne definira v detajle tega, me zanima sledece. Ce imam samo 3 kose kratkocevnega orozja, v merkurju pa kupim mini trezor za cca 150 eur, ki ima le 2.stopnjo ognjevarnosti (cca 1 minuta ce se ne motim), ali lahko v istem sefu hranim se nekaj skatel municije? Tako da se fizicno ne dotika orozja seveda. Ali moram skatle municije dat loceno, recimo v aluminijasto blagajno s kljucem,pritrjeno na drugi strani sobe? V zakonu se namrec nic ne definira kako visoko stopnjo negorljivosti mora imet trezor, da se zraven lahko hrani se municija?
Ker mi je kar malo skoda kupovat drag trezor z visoko stopnjo ognjevarnosti, za samo 3 kose kratkocevnega.
(25-09-2021, 17:49)Symon Napisal: Ravno zato, ker ni definirano je to čisto nesporno. Dokler orožje ni nabito je lahko municija v istem (ne ognjevarnem) trezorju.
Ja, tako nekako meni večina strelcev. Vprašanje je kako glede tega komplicirajo uradne osebe.
