Kaj nas moti (pri orožju)

[rmarin]

Rmarin, tole na sliki izgleda kot da gre za poligonalni profil.

Drži, ampak tudi poligonalni profil je lahko poliran.
Sem si vzel čas in preveril kakovost vsakega DE iz ustrezne serije, ki sem ga dobil v roke po sejmih, streliščih... in vsi tega letnika so bili taki,
kot bi jih kot podizvajalci proizvajali talibani na prelazu Khyber. 
Res pa je, da se je stanje sčasoma popravilo in so novi modeli z integriranimi kompenzatorji občutno boljši, ne pa brezhibni.

[red_mamba]

da za vsak   treba sprozilec stisnat 

[MadMan]

saj ni treba... Lahk samo ročico obračaš... pa si Miculek

[Horvat 007]

Pardini gt-9,6" in njegovo "šklopotanje" zaklepa

Meni je to "šklopotanje" zelo všeč pri tej pištoli!

[trojan]

Ali ste lastnik Pardinija?

[Kapsl]

Moti me "negativno mišljenje - odnos", velike večine ljudi do orožja.

Moti me, da je tako požrešno do streliva. :)

Imam 7 kosov, ljubice pa 2 dolgi, 2 kratki.
Z petimi bi šel v vojno, z štirimi bi branu bajto.
Z eno pa na tekmo.
Za eno pa ne morm rečt, da hoče to kar jaz.

[Horvat 007]

Ali ste lastnik Pardinija?

Sem

[Ljutica Bogdan]

Moti me "negativno mišljenje - odnos", velike večine ljudi do orožja.

Moti me, da je tako požrešno do streliva. :)

Imam 7 kosov,  ljubice pa 2 dolgi, 2 kratki.
Z petimi bi šel v vojno, z štirimi bi branu bajto.
Z eno pa na tekmo. 
Za eno pa ne morm rečt, da hoče to 

Projeciranje človeških čustev na kose orožja je malo vikl vakl, že na pse je mejno, bi rekel psihoanalitik Vodeb.

[topostrelec]

..., bi rekel psihoanalitik Vodeb.

Vodeb ni ravno noben psihoanalitik, razen pač samooklican.

[trojan]

Kakšne rezultate pa dosegate na 25 metrov s pardinijem?

[bob78]

..., bi rekel psihoanalitik Vodeb.

Vodeb ni ravno noben psihoanalitik, razen pač samooklican.

Ampak res. Ta Vodeb je približno takšnen psihoanalitik, kot je tisti Potrč epidemiolog.

[Kapsl]

No, da ne skrene tole kdo je naj vplivnež ali psihoanalitik...
Sam bi včasih potreboval kaj drugega, haha.

Lovski Mauser, l. 77, 6.5×57, fantastična optika za jago, Zeiss Diavari, za šport pa ne, ker ima tisti A4 format križa. Na 100, gre v isto luknjo, žal samo 3x. Preciznost na dlje pade zaradi križa. Včasih bi postal jagr samo zaradi te puške. Super puška. Če bi jo prodal, bi prodal optiko posebej...
Crvena Zastava, dvocevka, 12/12, stara kot nova, skoraj ne uporabljam. Kučobran. Imam 2 hčerki.
CZ Brno 2, 22LR, Vortex Crossfire 4-18×44, BDC, Super, kadar doživlja večje temperaturne spremembe, ne nese prav in bipod ji tudi ni dobro del. Pa tako simpatična sta bila... Muhasta Čehinja, ampak prav dobra. Za streljat in streljat.

CZ M 70, 7,65, Luštna... Čebelca, želel bi da bi mal zrastla. V 9-ko, da bi postala sršen.
No, zato sem nabavil Marijo. Iz 2. roke, 500 eur. Kot nova. Seksi in ful size.
V bistvu je to on. Browning HP, Mk 3, l. 90, 9mm.
Ni bilo še streliva, da bi se pritožila. Pohotna, simpl, zanesljiva... za pritiskat.
Če bi imela 76 strelni nabojnik, bi bila božanska. Ne gre od bajte.

Wallllther PPQ, 22LR, 5" l. 2014.... Draga pištola...
Samo za plinkat, zadnji merek totalna katastrofa od strojništva. Neizbirčen glede streliva, žrl je vse. Prvih 3000 strelov b.p., potem pa mu je pošla sapa. Kljub čisčenju in mazanju se je izrabljal bolj, kot pričakoval.
Čaka ga operacija z kupom novih delov, kljub temu da je dobil pregrešno drag zad. merek.
Kot plastična baba, k zjutraj rabi kup kozmetike da spet nekak zgleda. Pištola brez duše... ko jo uštimam, gre od bajte.

Browning FN 150, športni ročaj, moj letnik, zgleda, strelja in dela bolje kot jaz. Super pištola, zmagovalna. Juhuhu tudi na daleč.
Mogoče jo bo kdaj doletela rezkanje pete ročaja, zaradi lažjega dostopa nabojnika. Dobil rabljenega za dobrih 300 eur. Ne gre od bajte.

Upam, da nisem prav falil, pa da mi katera od ljubic ne zameri... hehe

[rmarin]

Lepo, da vsaj nekateri napišete kaj uporabnega. Ostalim pa tudi hvala, ker je tudi zajebancija (ne pa podjebancija) nujno potrebna; tako danes, kot jutri.

No, bom dopolnil moj štartni post z kratkim opisom kosov in njihovih pomanjkljivosti. In na koncu bom dopisal moje mnenje, ki bi lahko komu dvignilo pritisk.

Najprej dopolnilo o Desert Eaglih.
Jasno je, da so te pištole še najbolj uporabne kot teoretično lovsko orožje tam, kjer je to dovoljeno. Druge uporabne vrednosti nisem zasledil.
Razen kot je zapisal na CZ999 forumu nek poznavalec južno od Beograda `glavni sam kada ispalim na svatbi nekoliko hitaca...`(ne bom prevajal, ker se mi ne da).
Glede natančnosti ni problema, odlično so delali vsi, ki jih imam ali sem jih imel. Občutljivi so na premehko zapestje (limp wrist) kar vsi, in v tretjini primerov prežvečijo tulec do neuporabe, pa ne vem zakaj. Tudi v kalibru .44 Rem Mag se ga da učinkovito nastreliti, kar pa mi še ni povsem uspelo z .50 AE. Hudič tako seka, da ne uspem ugotoviti, kam nese (pogovarjamo se o športni nastrelitvi). Obup je pri teh pištolah tudi dejstvo, da so v osnovi opremljeni z nenastavljivimi merki.
Pa da ne pozabim, da so kosi od leta 2013 kar se obdelave cevi tiče, pod kritiko. 

Sig Sauer X6 Supermatch.
Evo, tole je še en kritičen zapis. Iz iskušenj drugih, ki so kupovali nove Sig-e, sem naročil in vplačal avans pri uvozniku in ko je po celi večnosti prvi kos prispel v Slovenijo, sem se na grozo gospe Metke pri njih narisal brez nabavnega dovoljenja. In ko sem si ogledal kos ga tudi nisem rabil. Moral sem počakati na naslednjega.
Malo so me motile praske na saneh ročaja na novem kosu. Moje mnenje je, da že po malo pokanja slide stop na zaklepu deformira ležišče, ki začne nato pehati še en utor v vodilo zaklepa. Sicer nič groznega, ampak spet se ne pogovarjamo o tetejcu iz FLRJ za 50 evrov in me zato to moti. Problem je po moje premehek materijal, ker starejše 226 x6 pištole nimajo tega problema.
Druga zoprna lastnost je bila, da se pri novi pištoli kljub nastavljivemu proženju po prostoru in času ni dalo spustiti teže pod kilo in pol.

GSG 1911 22 LR.
Če bi kupoval kos v 22 LR za tekmovalno streljanje, ali vsaj trening, bi se mu izognil na široko. Imam občutek, da je narejen iz bananinih olupkov. Niti na eni komponenti se ne vidi dodane ali obdelave ali materijala za dobro mero. Celo cev je kompozitna. Notranji, ožlebljeni del je najverjetneje v sorodu z jeklom, ker mora biti, zunanji del pa so spet bananini olupki. Edino, kar tale kos malo rehabilitira, je zanesljivost delovanja in super cena. In proženje je zelo varno. Zaradi težkega proženja ni šanse, da se nehote sproži. Sem zamenjal pol prožilnega mehanizma pa je še vedno skoraj dve kili.

Evo, nekaj pomanjkljivosti kosov, ki jih imam. Z drugim sem pretežno zadovoljen in so brez nekih zajčkov, ki bi skakali iz povprečja.


In kaj sem hotel omeniti? 
Zdi se mi, da tako kot pri vsem, kvaliteta orožja pada. Starejši kosi so bolje izdelani in zdržijo več. Skoraj brez izjem. Tudi skromni čebelici so se včasih posvetili da je čisto spodoben kos. Skratka kvaliteta je tako kot pri toasterjih tudi pri orožju šla u božjo azijo.
Po drugi strani pa so stari kosi enostavno preveč kvalitetni. Enostavno so za zmeraj in morda to ni nujno potrebno. Razvoj gre naprej tudi pri orožju in sodobno orožje omogoča strelcu bistveno več kot muzealije. In jasno je, da bodo tekmovalni kosi čez 50 let spet nekaj čisto drugega kot so STI, Bul, Laugo,...
Se pa bojim, da bodo to kar frače.

[Ales]

Lepo, da vsaj nekateri napišete kaj uporabnega. Ostalim pa tudi hvala, ker je tudi zajebancija (ne pa podjebancija) nujno potrebna; tako danes, kot jutri.

No, bom dopolnil moj štartni post z kratkim opisom kosov in njihovih pomanjkljivosti. In na koncu bom dopisal moje mnenje, ki bi lahko komu dvignilo pritisk.

Najprej dopolnilo o Desert Eaglih.
Jasno je, da so te pištole še najbolj uporabne kot teoretično lovsko orožje tam, kjer je to dovoljeno. Druge uporabne vrednosti nisem zasledil.
Razen kot je zapisal na CZ999 forumu nek poznavalec južno od Beograda `glavni sam kada ispalim na svatbi nekoliko hitaca...`(ne bom prevajal, ker se mi ne da).
Glede natančnosti ni problema, odlično so delali vsi, ki jih imam ali sem jih imel. Občutljivi so na premehko zapestje (limp wrist) kar vsi, in v tretjini primerov prežvečijo tulec do neuporabe, pa ne vem zakaj. Tudi v kalibru .44 Rem Mag se ga da učinkovito nastreliti, kar pa mi še ni povsem uspelo z .50 AE. Hudič tako seka, da ne uspem ugotoviti, kam nese (pogovarjamo se o športni nastrelitvi). Obup je pri teh pištolah tudi dejstvo, da so v osnovi opremljeni z nenastavljivimi merki.
Pa da ne pozabim, da so kosi od leta 2013 kar se obdelave cevi tiče, pod kritiko. 

Sig Sauer X6 Supermatch.
Evo, tole je še en kritičen zapis. Iz iskušenj drugih, ki so kupovali nove Sig-e, sem naročil in vplačal avans pri uvozniku in ko je po celi večnosti prvi kos prispel v Slovenijo, sem se na grozo gospe Metke pri njih narisal brez nabavnega dovoljenja. In ko sem si ogledal kos ga tudi nisem rabil. Moral sem počakati na naslednjega.
Malo so me motile praske na saneh ročaja na novem kosu. Moje mnenje je, da že po malo pokanja slide stop na zaklepu deformira ležišče, ki začne nato pehati še en utor v vodilo zaklepa. Sicer nič groznega, ampak spet se ne pogovarjamo o tetejcu iz FLRJ za 50 evrov in me zato to moti. Problem je po moje premehek materijal, ker starejše 226 x6 pištole nimajo tega problema.
Druga zoprna lastnost je bila, da se pri novi pištoli kljub nastavljivemu proženju po prostoru in času ni dalo spustiti teže pod kilo in pol.

GSG 1911 22 LR.
Če bi kupoval kos v 22 LR za tekmovalno streljanje, ali vsaj trening, bi se mu izognil na široko. Imam občutek, da je narejen iz bananinih olupkov. Niti na eni komponenti se ne vidi dodane ali obdelave ali materijala za dobro mero. Celo cev je kompozitna. Notranji, ožlebljeni del je najverjetneje v sorodu z jeklom, ker mora biti, zunanji del pa so spet bananini olupki. Edino, kar tale kos malo rehabilitira, je zanesljivost delovanja in super cena. In proženje je zelo varno. Zaradi težkega proženja ni šanse, da se nehote sproži. Sem zamenjal pol prožilnega mehanizma pa je še vedno skoraj dve kili.

Evo, nekaj pomanjkljivosti kosov, ki jih imam. Z drugim sem pretežno zadovoljen in so brez nekih zajčkov, ki bi skakali iz povprečja.


In kaj sem hotel omeniti? 
Zdi se mi, da tako kot pri vsem, kvaliteta orožja pada. Starejši kosi so bolje izdelani in zdržijo več. Skoraj brez izjem. Tudi skromni čebelici so se včasih posvetili da je čisto spodoben kos. Skratka kvaliteta je tako kot pri toasterjih tudi pri orožju šla u božjo azijo.
Po drugi strani pa so stari kosi enostavno preveč kvalitetni. Enostavno so za zmeraj in morda to ni nujno potrebno. Razvoj gre naprej tudi pri orožju in sodobno orožje omogoča strelcu bistveno več kot muzealije. In jasno je, da bodo tekmovalni kosi čez 50 let spet nekaj čisto drugega kot so STI, Bul, Laugo,...
Se pa bojim, da bodo to kar frače.

Koliko pa sicer stane tista famozna cev pri puščavskem orlu?

[rmarin]

Zelo preko prsta okoli jurja...