15-02-2016, 13:44
Cilj mojega pisanja na tem portalu ni moraliziranje, temveč želja, da se področje uredi na način, ki bo ščitila interese večine članov naše družbe, bo konceptualno primerljiv med posameznimi skupinami, pri tem pa bi bila zasnovan na način, ki je za vse vpletene kar najmanj omejujoč. Enoumje načeloma nikoli ni posebej konstruktivno, zato občasno objavim kakšen prispevek, ki poizkuša problematiko osvetliti tudi s kakega drugega zornega kota. Naše dojemanje stanja in potencialnih rešitev je pogojeno z mnogimi dejavniki, posledica tega pa je, da imamo marsikdaj različne poglede na oba zgornja vidika.
Vzemimo za primer poudarjanje elementa obstoja problemov na področju zakonske ureditve strelišč. Tudi v kolikor bi se uspelo dokazati odsotnost le teh, to, ob upoštevanju načina sprejemanja tovrsten zakonodaje, na sprejetje popravkov ne bo imelo nikakršnega vpliva. Zakaj torej izgubljati energijo z nečim, kar je obskurno vprašanje. Sam trdim, da v obstoječi zakonodaji obstaja vrsta težav, med drugim tudi na področju strelišč. Po principu »Ne diraj lava dok spava«, se večina udeležencev tega portala, konceptualnega odpiranja določenih vprašanj nikakor ne želi.
Tudi sam sem načeloma mnenja, da bi v idealnih okoliščinah imel vsakdo dovolj znanja, da bi lahko realno ocenil stanje in ravnal temu ustrezno. Realnost nas uči, da temu ni tako, ravno v te namene pa je marsikdaj nujno imeti natančnejša »navodila, oziroma določene minimalne standarde«, delno služijo za dosego praven predvidljivosti (te trenutno ni, saj se odločitve inšpektorjev med seboj močno razlikujejo, kar ni primerno), delno pa za sankcijo odklonskih ravnanj dela populacije.
Mimogrede imam nekaj vprašaj za zagovornike trditve, da je obstoječa zakonodaja ustrezna.
Kako bi dosegli poenotenje izvajanja zakonodaje na področju strelišč (njihova zahteva za enakost pred zakonom, ki je docela na mestu), brez, da bi sprejeli zakonodajo z natančnejšimi opredelitvami?
Kako si predstavljajo izogniti se pravnim posledicam obstoječe sodbe sodišča (sklicevanju inšpektorata nanjo) s tega področja (preprečiti možnost, da izstrelek zapusti strelišče)?
Kakšne bi bile posledice za inšpektorja, če ob nadzoru ne bi ugotovil pomanjkljivosti s tališča varnosti okolice (merila), kasneje pa bi se zaradi neprimernega omejevalnika izstrelkov, neprimerne zasnove strelišča (minimalni varni koti) zgodila nesreča izven strelišča?
Kakšna znanja bi moral imeti vsak inšpektor, če naj osebno in od primera do primera ocenjuje »varnost strelišča«?
Kako se lahko obranimo soseda, ki strelja znotraj sedanjih zakonskih okvirov, sicer zaenkrat brez problematičnih posledic, vendar bi večina (strokovnjakov, strelcev) tako situacijo ocenila za vse prej, kot varno?...
Kaj bi bilo po mojem mnenju primerno storiti v danem primeru in ne nazadnje kakšen bi moral biti pristop, sem že večkrat pisal tudi na tem portalu, kar je le del mojih prizadevanj.
Vzemimo za primer poudarjanje elementa obstoja problemov na področju zakonske ureditve strelišč. Tudi v kolikor bi se uspelo dokazati odsotnost le teh, to, ob upoštevanju načina sprejemanja tovrsten zakonodaje, na sprejetje popravkov ne bo imelo nikakršnega vpliva. Zakaj torej izgubljati energijo z nečim, kar je obskurno vprašanje. Sam trdim, da v obstoječi zakonodaji obstaja vrsta težav, med drugim tudi na področju strelišč. Po principu »Ne diraj lava dok spava«, se večina udeležencev tega portala, konceptualnega odpiranja določenih vprašanj nikakor ne želi.
Tudi sam sem načeloma mnenja, da bi v idealnih okoliščinah imel vsakdo dovolj znanja, da bi lahko realno ocenil stanje in ravnal temu ustrezno. Realnost nas uči, da temu ni tako, ravno v te namene pa je marsikdaj nujno imeti natančnejša »navodila, oziroma določene minimalne standarde«, delno služijo za dosego praven predvidljivosti (te trenutno ni, saj se odločitve inšpektorjev med seboj močno razlikujejo, kar ni primerno), delno pa za sankcijo odklonskih ravnanj dela populacije.
Mimogrede imam nekaj vprašaj za zagovornike trditve, da je obstoječa zakonodaja ustrezna.
Kako bi dosegli poenotenje izvajanja zakonodaje na področju strelišč (njihova zahteva za enakost pred zakonom, ki je docela na mestu), brez, da bi sprejeli zakonodajo z natančnejšimi opredelitvami?
Kako si predstavljajo izogniti se pravnim posledicam obstoječe sodbe sodišča (sklicevanju inšpektorata nanjo) s tega področja (preprečiti možnost, da izstrelek zapusti strelišče)?
Kakšne bi bile posledice za inšpektorja, če ob nadzoru ne bi ugotovil pomanjkljivosti s tališča varnosti okolice (merila), kasneje pa bi se zaradi neprimernega omejevalnika izstrelkov, neprimerne zasnove strelišča (minimalni varni koti) zgodila nesreča izven strelišča?
Kakšna znanja bi moral imeti vsak inšpektor, če naj osebno in od primera do primera ocenjuje »varnost strelišča«?
Kako se lahko obranimo soseda, ki strelja znotraj sedanjih zakonskih okvirov, sicer zaenkrat brez problematičnih posledic, vendar bi večina (strokovnjakov, strelcev) tako situacijo ocenila za vse prej, kot varno?...
Kaj bi bilo po mojem mnenju primerno storiti v danem primeru in ne nazadnje kakšen bi moral biti pristop, sem že večkrat pisal tudi na tem portalu, kar je le del mojih prizadevanj.