novice s prepovedjo B4 in B7?

[Primoz]

Mimogrede, že parkrat mi je prišlo na misel, kako so pa včasih pri nas prišli do orožja, ... in kdo? Je bil samo denar dovolj, ali je bila važna tudi pripadnost, recimo narodu? Ne mislim samo 30 let nazaj, ampak še prej v AO in stari jugi.

Moj stric je bil znan novinar, sicer tudi lovec, drugače pa pravoveren komunist. Papirje je dobil, za kar je želel.

Dedek je bil znan učitelj glasbe. Do oblasti je bil ani-anti, a so ga pustili pri miru. Edini je znal špilati na orgle in v cerkvi so jih edino imeli. Tudi on je brez težav dobil papirje, za kar je želel.

Koliko so mi povedali, največja težava je bila municija. Lovci niso marali vojaške municije, ki je bila edina na razpolago. Zato so imeli vse finte puljenja krogel in dajanja drugih noter. V pomanjkanju šiber so dajali drobno nasekljane žeblje noter. Med seboj glih niso prodajali nabojev, ampak so si pa kaj materialno izmenjali.

Za današnje razmere so povsem neprimerno hranili smodnik. Dedek je imel več neprodušnih kant iz pločevine, to so bolj ko ne prosto presipavali. Včasih je kdo prišel s kakšno  unikatno zadevo, jemali so smodnik iz angleških vojaških nabojev, to je bila neka nitrocelulozna zadeva, v obliki dolgih palčk. Pač ni bilo kaj dosti za zbirati.

Na športnem oddelku v socialističnih trgovinah se je tu in tam kaj dobilo, to je bila Slovenijašport, vendar niti dedek niti stric nista tam našla, kar sta iskala.

Ko so večer sedeli lovci skupaj, so na veliko razpravljali, kje dobiti dobro municijo. Včasih je kdo kaj prišvercal iz Avstrije, predvsem šibre in smodnik. Pa tudi krogle z zaobljeno svinčeno konico. Tam je bilo vse dosti dosti ceneje.
Tulce in netilke so že staknili v tedanji Jugoslaviji, čepe so imeli iz filca, od kod jim to, ne vem.

Dedek je imel on nekod nekaj za sekati čepe iz filca in mašino za robiti šibrene naboje. Imel je merico je fino narejenega jekla, kjer si lahko globino spuščal ven in noter. Imel je eno res strošeno kartonasto navodilo za izdelavo šibrenih nabojev v madžarščini, z isto merico je premikal dno, ter nasul smodnik in šibre.  Zelo natančen je bil, tako da to so bili vedno dobri naboji. Meni je dovolil, da sem s čitljivo pisavo napisal "12", "16" ali "20" na kartonaste čepe. Potem sem jaz smel to lepo razvrstiti nekaj v škatle, nekaj pa v tiste lovske pasove, da je dedek preprosto samo vzel pravi pas za na lov.

Svojega pribora za polnjenje nabojev ni posojal, pa so ga pogosto prosili. Kadar je bil pritisk velik, je za druge lovce nekaj napolnil za prvo silo, da se jih je nekako znebil.

Kar pa se je v Jugoslaviji dobilo, so bili pa .22LR in flobert naboji. Takrat je država odkupovala ustreljene vrane in dejansko če si se tega lotil z .22LR, se je dalo fino zaslužiti.

Vse kar so zaslužili,so seveda vrgli v strelivo, puške, opremo za kočo.

Puške pa so bile v glavnem na osnovi Mauserja, CZ. To se je relativno enostavno dalo dobiti. Stric je nekje staknil pravo lovsko puško češke izdelave, v 7x57 kalibru. Bila je gravirana, ne bom rekel kot Fanzojka, ampak fino narejena. Strelivo je kupoval v Slovenijašportu, samo dal pa je plačo za tiste naboje. Dedek niti slučajno ni hotel kupiti tistih dragih nabojev. Raje je naredil nekaj šibrenih, ter zamenjal za nekaj 8x57 lovskih nabojev.

Ko je stric umrl, so prišli voščit sožalje, pa je najprej sosed vprašal, teto je sočutno prijel za roko, ter kar vprašal če je ona Brno naprodaj. Teta ni imela tri čiste, kaj bi rad. Pri eno četrtem lovcu, ki je mimogrede vprašal za puško, je postala rahlo zadirčna in vsem v vrsti čakajočim lovcem kar takoj rekla, da naj po puški ne sprašujejo več.

... itak bom dobil ban zato, pa mi dol visi za to

ob dandanašnji medicini res ni razloga, da bi trpel ti in še vsi okoli tebe zaradi tvoje erektilne nesposobnosti. Če pa tudi medicina ne pomaga, potem pa nekako razumem zakaj pišeš takšne neumnosti.

Ob vsej moji erektilni nesposobnosti si pa vseeno prebral mojo objavo. Še več. Celo odgovoril si na njo. Če te eden disfunkcionalnež tako vrže iz tira, kaj šele s teboj naredi nekdo, ki ima "grande kojones".