Med fanti , ki pri nas streljamo PP22 smo že nekaj časa razmišljali o nastopu na prvem Svetovnem prvenstvu v Italiji , bližina prizorišča je seveda pomemben faktor iz vidika stroškov, ki so bili na koncu startnina 290Eur + cca 300Eur na osebo za 5 dni nastanitev, prevoz, prehrana etc. Bi bilo škoda izpustit priliko saj bo naslednja verjetno na drugem kontinentu in z 10x stroškovno postavko
Tekmovanje je potekalo na strelišču
TAV Piancardato , Collazzone, Perugia , precej razgiban poligon , ki omogoča pripravo tekme od trap, skeet do PRS velikega kalibra , kar se tiče varnostnih kotov strelišča bi naš IRSNZ verjetno potreboval nekaj novih doktoratov predno bi doštudiral za kaj se gre .
Odlično organizirano tekmovanje z veliko skupino prostovoljcev (cca 70 oseb), očitno tudi z nekaj podpore lokalne skupnosti saj se je tako otvoritev kot podelitev medalj in zaključna slovesnost odvijala v lokalnem mestecu Deruta z prisotnostjo vaških političnih veljakov in predstavnikov športnih zvez do nivoja italijanskega olimpijskega komiteja.
Strelska scena MK precizna puška čeprav je bilo to šele prvo prvenstvo je v določenih državah že zelo razvita in izstopajo strelci iz ZDA, ki so razred nad ostalimi prav tako je veliko prekrivanja med VK in MK PRS strelci ,a bistveno bolj v Evropi kot v ZDA .
Zame je bilo to drugo svetovno prvenstvo v manj kot mesec dni , na žalost začel z poškodbo roke tako ,da je do zadnjega dne Marko filial magazine zame .
Na hitro nekaj opažanj iz samega tekmovanja :
Ena od prvih ovir žal izhaja iz pravil kot sem jih pred leti spisal za PP22 še predno je IPRF obstajal so sami varnostni protokoli , IPRF namreč precej strogo zahteva zaklep odprt v zadnjem položaju , ne samo za premike položajev , ampak vsakem trenutku ko ne gledaš čez daljnogled na tarčo, če dvigneš glavo, da bi naštelal kupole , je treba izvreči naboj in imet odprt zaklep v zadnjem položaju , dokler nisi ponovno na tarči , iskanje tarč skozi daljnogled je precej nezaželeno tako ,da če je viden večji premik kota puške mora biti zaklep odprt in zadaj. To je preprosto treba uvest pri PP22, da rata to naravno ne da kar naprej razmišljaš o tem . Ker ti to potem jemlje ogromno časa in koncentracijo za samo varnost namesto proge , ko dodaš še protokol za sekvenco oz preskok sekvence streljanja tarč in položajev se zakomplicira , na primer po tarči 1 počiš tarčo 3iz položaja 3 dokler ne ponoviš dvojke so vsi zadetki nula. Ta del za sekvenco je bila nepotrebna komplikacija ki so jo tudi organizatorji težko sledil ,smo videl kar nekaj preskokov sekvence ki bi se morali končati z nulo , pa je bilo na koncu samo en zadetek manj.
PRS in PP22 ni tako individualni šport kot si predstavljamo, med top strelci gre ekipni nastop. Strelci znotraj squadov zelo veliko sodelujejo praktično vse ekipe pa uporabljajo spotterje z branje vetra , brez ekipe si bos in nag. Tu bi koristilo, že če bi nastopili 2 open in dva factory saj sta potem dva na strelišču in dva prosta.
Priprava na strel , minuto dve po briefingu ,ko je strelcem na voljo čas v katerem nastavijo paralakse in zamislijo nastop je treba na polno izkoristit saj je mogoče veliko stvari pripravit ,da bo lažje tekel nastop na stejdžu.
Vaservaga in tarče , po prvi polovici prvega dne na stejdžih , ki so bili zame totalna katastrofa nekako izluščim kako se tega bolje lotevat , strelišče je večinoma nagnjeno kot bi stal na smučišču in streljal čez širino smučarske steze ti/mi podre naraven občutek za vaservago ali horizont in ker vsakič kot dvigneš glavo ,da bi pogledal na vago lahko fašeš tehnično napako smo ponovno pri pripravi za stejdž .
Medtem ko nastavljaš paralakso, uporabna skozi cel stejdž , lahko z vodno tehtnico na optiki premeriš okvirje tarč in si ustvariš predstavo kako mora zgledat slika križa glede na kot okvirja da je zadeva v vagi . Na teh razdaljah so majhne odstopanja nagiba enako zgrešen strel. Tu je zelo pripravna MDTjeva elektronska vaga saj jo vidiš v periferiji vedno tudi ko gledaš skozi optiko.
Iskanje tarč , največja izguba časa na progah. Tarče pogosto niso v pravem vrstnem redu tako je treba pazit kje je prava , ponovno priprava na stage , tarča z prostim očesom ni vidna ( včasih še optiko saj niso pobarvane tako da so temno sive oz kolikor se gor nabere svinca) , tako se pri orientaciji ukvarjaš samo z okvirji tarč in puško vsakič potrebno nameriti z vrha preko cevi (nekateri imajo za to red dote )
Žaklji praktično nujen voskan platnen (waxed canvas) žakelj z zelo težko filo z katerim se, da doseči zelo stabilne pozicije puške a ga je treba tudi pravilno uporabljat. Malce grifa rabiš , žakelj pravilno nosiš in pravilno vržeš na barikado za potrebno višino in smer. Enega sem nabavil drugi dan pri Kanadčanih .Čisto nepotrebno izgubljanje točk z prednjimi žaklji polnjenimi z plastičnim granulatom.
Balans puške , pri open puški železne svinčene mesing uteži spredaj, puška mora stati na žaklju brez opore strelca . Šašo ima tako ostali smo bolj factory kot iz skatle. Od vseh vložkov v puško kvihti največ doprinesejo sem imel priliko probat par open pušk in je razlika kot dan in noč. V smislu koliko je dela z puško, da je slika na tarči prava
Železje , custom ali fabrške , evropske ali ameriške , same po sebi niso pretirano velik faktor , veliko pomembnejša so kopita ali šasije ter optike . Precej pušk je bilo po sistemu 600-700 eur ocevljen mehanizem , 1-2000Eur šasija in 2-3000Eur optika , ali v primeru factory 600Eur puška 3000+ eur optika. Bipod na celi tekmi uporabil 2krat ostal čas služi samo kot kontra utež in za pomoč pri nastavljanju pred stejdžem
Branje vetra , poleg ekipe in sodelovanja znotraj squada je zelo pomembno vidt lastne krogle (pri strelih nad 100m so krogle vidne skoraj polovico leta) .to je seveda možno samo če si zadosti stabilen in če ima optika nastavitev paralaxe ki da ostro sliko čez širok razpon razdalj ,poceni optike pomenijo velik hendikep.
Optike dajo veliko skozi, definitivno to ni poligon za poceni rešpetline , vsak dan optike tolčejo ob barikade ,veliko se klika gor in dol a kar je najbolj pomembno dobre optike imajo paralakso nastavljivo tako, da je slika ostra v izrednem razponu razdalj , in dobre optike omogočajo da večino krogl vidiš med letom ter tako popravljaš veter za naslednji strel , to je totaln game changer , brez dobre optike je zelo težko brat vetr po krogli ki si jo ravno poslal proti tarči ker je ne boš vidu pogosto prav zaradi občutljivosti paralakse.
Strelska tehnika ,uf tu je za cel roman pisat. Izbira strategije za vsak stage , strelske pozicije ki ti gredo streljanje iz položajev ki omogočajo stabilnost in tudi tu vidiš da se ne učiš dosti hitro da bi preikzušal preveč novih štosov na SP . Fascinantna je bila proga V kjer je eden od vodilnih v našem squadu speljal progo z uporabo trinožca, stegnjenega bipoda in žaklja spredaj pod kopitom tako se je rabil najmanj premikat in nič spreminjat konfiguracijo puške med stejdžem. Naslednjih 5 ali 6 strelcev je poizkusilo enako , fantje ki so prej čistil proge so končali z nič ali eno točko z Markotom sva samo debelo gledala in in se čudila ko so en za drugim pogoreli čisto na isti način kar naenkrat so imeli namesto balansirane 8kg puške , 4kg puške v rami in trinožec, ki se noče premaknit ne levo ne desno brez da a dvigneš iz tal (res rabiš treniran grif za to izvest pod štoparco). Če zadeve nisi vadil ne experimentiraj na progi
Na koncu bi se zahvalil še Optic Trade , ki je sponzorsko podprlo ekipo in Tomažu Jamniku ,ki vedno pripravi design in tisk majice za vse te štose .
Uteži
Okviri tarč